16. vlado Republike Slovenije bi lahko dobili v začetku junija

Nekatere vlade so sicer svoj mandat nastopile tudi po izglasovanih nezaupnicah ali odstopih predsednikov vlad.

Kronologija volitev in sestavljanja vlad po posameznih državnozborskih volitvah:

8. april 1990 – Na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji, takrat še v skupščino SRS, je zmagala koalicija Demos. Demosova vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta (SKD) je bila izvoljena po dobrem mesecu dni, 16. maja.

6. december 1992 – Na prvih volitvah v državni zbor je zmagala LDS. Premier je postal Janez Drnovšek (LDS), vlado pa je sestavil še s SKD, ZLSD in SDSS. Izvoljena je bila dober mesec in pol po volitvah, 25. januarja 1993.

10. november 1996 – Na parlamentarnih volitvah je zmagala LDS. Njen prvak Janez Drnovšek je vlado, v kateri sta bili še SLS in DeSUS, sestavil v treh mesecih. Izvoljena je bila več kot tri mesece in pol po volitvah, 27. februarja 1997.

15. oktober 2000 – Na parlamentarnih volitvah je zmagala LDS, predsednik vlade je še četrtič postal Janez Drnovšek. V vlado je povabil še ZLSD, SLS in DeSUS. Izvoljena je bila po dobrem mesecu dni, 30. novembra 2000.

3. oktober 2004 – Na parlamentarnih volitvah je zmagala SDS. Predsednik vlade je postal njen prvak Janez Janša. Ta je koalicijo sestavil z NSi, SLS in DeSUS, vlada pa je natanko dva meseca po volitvah, 3. decembra 2004, nastopila mandat.

21. september 2008 – Na parlamentarnih volitvah so največ glasov dobili Socialni demokrati Boruta Pahorja, ki je vladno koalicijo sestavil še s strankami Zares, LDS in DeSUS. Vlada je bila izvoljena 21. novembra 2008, točno dva meseca po volitvah.

4. december 2011 – Sestavljanje vlade po prvih predčasnih volitvah v DZ je trajalo nekaj več kot dva meseca. Zmagala je Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (PS), a je po neuspelem poskusu Zorana Jankovića vlado sestavil prvak drugouvrščene SDS Janez Janša. Izvoljena je bila 10. februarja 2012, v njej so bile še Lista Virant (DL), SLS, DeSUS in NSi.

13. julij 2014 – Na predčasnih volitvah je zmagala novoustanovljena SMC, njen predsednik Miro Cerar pa je nato sestavil vlado skupaj z DeSUS in SD. DZ je vlado potrdil dobra dva meseca po volitvah, 18. septembra 2014.

3. junij 2018 – Na predčasnih volitvah je zmagala SDS, a koalicijo je sestavil predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec. Manjšinsko vlado v sestavi LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS je DZ imenoval 13. septembra 2018. Koalicija je sicer sklenila tudi sporazum o projektnem sodelovanju z opozicijsko Levico.

24. april 2022 – Na prvih rednih parlamentarnih volitvah po letu 2008 je zmagala stranka Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. Ta je novo vladno koalicijo sestavil s strankama SD in Levico, koalicijsko pogodbo so stranke podpisale natanko mesec po volitvah, nova vlada pa je v DZ zaprisegla v tednu za tem, 1. junija 2022.

22. marec 2026 – Na rednih parlamentarnih volitvah je znova slavila Svoboda Roberta Goloba, a le za las pred drugouvrščeno SDS Janeza Janše. Slednjemu je po neuspelih Golobovih prizadevanjih za iskanje zadostne večine v DZ koalicijo uspelo oblikovati s stranko Demokrati Anžeta Logarja in trojčkom NSi, SLS in Fokus. Natanko dva meseca po volitvah je DZ za mandatarja potrdil Janšo, dan prej so bodoči vladni partnerji podpisali koalicijsko pogodbo. Glede na zakonsko določene roke, bo nova vlada v DZ zaprisegla v začetku junija.

Predsednik bodoče vlade je torej imenovan, nima pa še ekipe. In kakšni bodo zdaj postopki?

Ko predsednik vlade dobi mandat poslancev, mora v parlament v roku 15 dni, torej najkasneje do 5. junija, predlagati še kandidate za ministre. V nastajajoči vladi bo teh 15. Glede imen pa so na desnici približno tako skrivnostni kot so bili o koalicijski pogodbi.

Več od razreza, da SDS dobi sedem, trojček okoli NSi pet in Demokrati tri, ni potrjenega. Največ vprašanj se še vedno poraja v največji koalicijski stranki SDS, kjer je za zdaj bolj ali manj jasno le, da bo Andrej Šircelj prevzel finančno ministrstvo. V NSi naj bi ministrska mesta prevzeli Jernej Vrtovec na infrastrukturi in energetiki, Janez Cigler Kralj na resorju demografije in Valentin Hajdinjak obrambe. Fokus Marka Lotriča bi prevzel kohezijo. Pri Demokratih pa Anže Logar gospodarstvo in delo ter Tadej Ostrc zdravstvo.