Volilni dan se je končal z negotovo politično realnostjo. Izjemno burna kampanja, ki jo je v končnici namesto vsebine zaznamovala afera s prisluškovanjem in tujimi vplivi, ter burna razprava o korupciji, ki se zažira v vse pore, se je iztekla v izredno tesen rezultat med Gibanjem Svoboda in SDS, ki ne omogoča jasnega zmagovalca - in že v izhodišču napoveduje zapleteno sestavljanje vlade.
Volilni razplet tako ne pomeni le tekmovanja med dvema največjima strankama, temveč predvsem začetek zahtevnih pogajanj, kjer bodo odločali manjši akterji.
V ospredje stopa stranka Resni.ca, ki bi lahko postala ključni jeziček na tehtnici. Po dosedanjih izjavah v vlado z Janezom Janšo ne želi, hkrati pa postavlja visoke pogoje – zahteva resorje notranjih, zunanjih in finančnih zadev. Kaj si misli o tem, Robert Golob danes ni jasno naslovil, toda analitiki opozarjajo, da bo usklajevanje zahtev izjemno zahtevno, saj ima stranka specifičen in na nekaterih področjih precej odstopajoč program, tudi glede mednarodne pozicije Slovenije. Prav zato bi lahko bila pogajanja dolgotrajna in vsebinsko zelo kompleksna.
Ob tem iz gospodarstva prihajajo jasna sporočila, da bo ne glede na politične kombinacije treba z reševanjem ključnih težav začeti takoj.
A če kaj, potem volilni rezultat kaže na močno razklanost slovenske politike, kar lahko pomeni počasnejše sprejemanje odločitev in več kompromisov, ki ne bodo nujno optimalni. To pa ni dobra popotnica v trenutku zapletenih mednarodnih razmer.
Predsednik SDS Janez Janša pa je ob tem po objavljenih rezultatih še opozoril, da morda ne zaupa povsem rezultatom. Kot je dejal, so imeli lastne opazovalce na voliščih, po njihovih podatkih pa naj bi bila razlika večja, kot kažejo trenutne številke – govoril je o približno 50.000 glasovih. Obregnil se je tudi ob nedelovanje spletne strani Državne volilne komisije, kar je označil za nesprejemljivo. S tem se strinja tudi ekonomist in analitik Matej Lahovnik, ki opozarja, da je to nesprejemljivo in vnaša nezaupanje.
Za Roberta Goloba, ki rezultat volitev razume kot zaupnico, mandat za nadaljevanje zastavljene politike, se medtem ob takšnem rezultatu odpira bistveno drugačna politična realnost kot po prejšnjih volitvah, ko je bil jasen zmagovalec. Čaka ga obdobje, ko bo moral prvič resno računati na podporo manjših strank in se soočiti z omejitvami koalicijskega usklajevanja. Analitiki poudarjajo, da bo njegova pogajalska moč bistveno manjša kot v prejšnjem mandatu. Ob tem pa bode v oči komentar, da "nič ni zacementirano", tudi v luči njegovih zapletov s KPK.
Veliko razočaranja je bilo v medtem taboru Demokratov Anžeta Logarja. Tam so računali na veliko slavje, a se je obrnilo drugače. Vse kaže, da celo nekateri najbolj izpostavljeni obrazi niso prišli v parlament, kar dodatno zapleta njihov položaj. Kljub temu pa se prav Logar zdaj omenja kot eden ključnih igralcev pri morebitnem sestavljanju koalicije. Sam je nakazal, da bodo o nadaljnjih korakih še razmislili, analitiki pa menijo, da na odločanje vpliva tudi ali pa predvsem dejstvo, da Logar in Eva Irgl - kot kaže - nista osvojila poslanskega mandata – morebitni vstop v vlado bi tako lahko pomenil tudi prevzem ministrskih funkcij.
Na drugi strani so v NSi, SLS in Fokusu z rezultatom zadovoljni. Nekateri analitiki menijo, da so ob Resnici zgodba o uspehu teh volitev. Poudarjajo, da se je sodelovanje obrestovalo, posebej simboličen pa je povratek SLS v parlament po 12 letih. Tina Bregant je ob tem izrazila zadovoljstvo in optimizem glede prihodnjega dela.
V Levici so medtem nekoliko bolj zadržani. Predvolilne ankete so jim napovedovale boljši rezultat, a poudarjajo, da je demokratično voljo volivcev treba spoštovati. Tudi znotraj dosedanjih koalicijskih partnerjev Gibanja Svoboda pa se pojavljajo opozorila, da sestavljanje nove vlade ne bo enostavno.
Slovenijo tako čaka obdobje intenzivnih političnih pogajanj, v katerem ne bo šlo le za razdelitev funkcij, temveč za temeljna vprašanja smeri države – od gospodarskih reform do zunanjepolitične orientacije. Rezultat teh volitev namreč jasno kaže, kako zelo politični prostor ostaja razdeljen, stabilna večina pa bo težko dosegljiva brez zahtevnih kompromisov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.