Rezultati vzporednih volitev: zmaga za Roberta Goloba

Rezultati vzporednih volitev kažejo, da je Gibanje Svoboda zbralo 29,9 odstotka glasov volivcev, ki so odšli na volišča, Slovenska demokratska stranka - SDS - 27,5 odstotka, sodelovanje NSI, Slovenske ljudske stranke in Fokusa naj bi se trojici obrestovalo z 9,4 odstotka podpore, Socialni demokrati - SD - naj bi zbrali 6,7 odstotka, Levica, ki je tokrat sodelovala z Vesno - 6,3 odstotka, Demokrati Anžeta Logarja 5,9 odstotka, sledi še ena novinka - Resnica -  s 5,2. To so stranke, ki naj bi prestopile prag parlamenta. 

Razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je zelo majhna, zato se lahko s preštevanjem dejanskih glasov še kaj spremeni. "Glede na naelektreno ozračje že v celem tednu oziroma v celotni volilni kampanji pred današnjim dnem je edina nevarnost, da naši rezultati ne bi bili primerljivi z uradnimi ta, da bi ljudje zavračali sodelovanje v raziskavi vzporednih volitev. Kajti glede na to, kako se pojavljajo skrajnosti na obeh straneh in glede na to, kaj se je odkrivalo v zadnjem času, bi ljudje lahko rekli stop, ne grem se več," je opozorila Janja Božič Marolt.

Prav tako bo zanimiva povolilna kombinatorika sestavljanja vlade. 

Preverili so tudi, kako na volilno izbiro vplivajo spol, starost in izobrazba – torej kateri segmenti volivcev so bolj naklonjeni posameznim političnim opcijam. Analiza torej kaže, ali se preference razlikujejo med generacijami, kako glasujejo moški in ženske ter kakšno vlogo ima pri odločitvi stopnja izobrazbe.

Vzporedne volitve, pogosto imenovane tudi izhodne ankete ali po angleško exit polls, so posebna oblika raziskave javnega mnenja, ki poteka na dan volitev neposredno na voliščih. Kot poudarjajo na inštitutu Mediana, je prav izraz exit polls najbolj ustrezen, saj jasno nakazuje bistvo metode – anketiranje volivcev ob izhodu z volišča, takoj po tem, ko oddajo svoj glas.

Anketarji volivce nagovorijo zunaj volišča, pri čemer ne smejo biti vidni volilni komisiji. Volivci nato na posebnem, anonimnem lističu ponovno označijo svojo izbiro, pri čemer so kandidatne liste enake kot na uradnih volitvah. Prav ta metodološka natančnost je ključna za zanesljivost rezultatov.

Vzporedne volitve potekajo ves čas odprtja volišč, običajno od 7. do 19. ure, izvajajo pa se na izbranem vzorcu volišč po državi. Na večjih voliščih anketarji ne nagovorijo vsakega volivca, temveč na primer vsakega četrtega, medtem ko na manjših lahko sodelujejo vsi. Pomembna sta dosledno upoštevanje pravil in hitro poročanje podatkov v centralno bazo.

Njihova ključna prednost je, da omogočajo prvi vpogled v volilni razplet že takoj po zaprtju volišč. Rezultati so tako znani prej kot uradni izidi, hkrati pa omogočajo tudi podrobnejšo analizo volilnega vedenja – na primer, kako so glasovali moški in ženske, različne starostne skupine ali volivci z različno stopnjo izobrazbe.

Čeprav so vzporedne volitve praviloma zelo natančne, lahko prihaja do manjših odstopanj v primerjavi z uradnimi rezultati. Razlogi so predvsem v tem, da vsi volivci ne želijo sodelovati, nekateri vprašalnika ne izpolnijo pravilno ali pa obstaja nezaupanje glede anonimnosti, čeprav je ta zagotovljena. Kljub temu ostajajo vzporedne volitve eden najpomembnejših in najbolj zanesljivih zgodnjih pokazateljev volilnega razpoloženja.

Sicer pa so lahko tekom dneva volivci svoj glas oddali na skoraj 3000 voliščih po vsej državi, s čimer se je sklenilo obdobje intenzivne in burne predvolilne kampanje.