"Svoje delovanje ne umeščamo v klasične delitve na koalicijo in opozicijo, temveč ga gradimo na vsebini," so se na očitke iz Gibanja Svobode, Levice in SD, da naj jasno zavzamejo svojo politično pozicijo, odgovorili iz stranke Resnica, kjer pojasnjujejo, da bodo zakone presojali po vsebini in ne po tem, kdo jih predlaga.
"Enako načelo bomo uveljavljali tudi pri delu v delovnih telesih državnega zbora, vključno z nadzornimi komisijami, kjer bomo ravnali odgovorno, transparentno in v skladu z njihovo vlogo," so še zapisali in napovedali, da bodo ravnali v skladu z dogovorjenimi postopki in "z mislijo na stabilno in učinkovito delovanje institucij", tudi pri vprašanjih funkcije in položajev, torej vključno s predsednikom DZ.
Do morebitnih oblik sodelovanja, kot je predlagano "partnerstvo za uspešno Slovenijo", ostajajo zadržani, so zvečer v sporočilu za javnost zapisali v stranki, saj da ne pristajajo "na vnaprejšnje politične zaveze brez jasne vsebine".
'Prevar volivk in volivcev je preprosto dovolj'
Če se bodo v Resnici odločili, da ostanejo v opoziciji, potem morajo po mnenju Boruta Sajovica "igrati opozicijsko vlogo". "Opozicija ne podpira mandatarja, opozicija ne prispeva glasov. Če so del opozicije, morajo seveda vrniti mesto predsednika državnega zbora. Mislim, da so stvari jasne, razumljive. Slepomišenja, sprenevedanja, prevar volivk in volivcev je preprosto dovolj," je bil jasen vodja poslancev Svobode, ki bodo očitno ostali v opoziciji, saj jim vlade ni uspelo sestaviti.

V preteklosti se je sicer že zgodilo, da je parlament vodil poslanec opozicije. Igor Zorčič je namreč med mandatom izstopil iz koalicije, a tisti, ki so ga želeli razrešiti, niso zbrali dovolj glasov za to. "Jasno pa je bilo sporočilo tudi takrat, da je seveda predsednik parlamenta pozicijska funkcija," je spomnil Sajovic.
Predsednik SDS in najverjetnejši novi mandatar Janez Janša je sicer pozneje sporočil, da se je stranka Resnica odločila ostati v opoziciji. "Za del, kjer potrebujemo glasove, računamo, da se bomo uskladili z njimi," je dejal.
Na vprašanje, ali bodo ob odločitvi Resnice, da bo opozicijska stranka, zamenjali predsednika DZ Zorana Stevanovića, saj to mesto načeloma pripada drugi največji koalicijski stranki, pa je odgovoril: "Ne vem, kje ste videli to pravilo zapisano."
Številne funkcije, vezane na ločevanje med koalicijo in opozicijo
Na ločitev med pozicijo in opozicijo so vezane tudi druge funkcije v DZ. Tako denimo eno podpredsedniško mesto pripada največji opozicijski skupini. Kot je danes dejal Sajovic, bo Svoboda predlagala kandidata za podpredsednika DZ, ko se stvari izčistijo. Tudi v nadzornih komisijah DZ, komisiji za nadzor javnih financ in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, večina in predsedovanje "pripada jasni opoziciji", je dejal.
Po njegovih besedah je ta razmejitev torej osnoven, demokratičen, tudi ustavni standard, "vse drugo je ribarjenje v kalnem in sprenevedanje". Ob tem pa obstajajo številna področja, kjer so tako poslanci koalicije kot opozicije v preteklosti in bodo tudi v prihodnosti našli skupen, enotni jezik, je dejal Sajovic in izpostavil področji varnosti in zdravstva.
Sookordinator Levice Luka Mesec pa je dejal, da je parlamentarna praksa zadnjih 35 let, da nadzorna delovna telesa pripadajo opoziciji. "Če je Resnica po njihovi interpretaciji opozicijska stranka, potem bodo zahtevali, da ima Resnica toliko teh odborov ali celo vodje odborov, da opozicija ne bo mogla vršiti nadzora nad oblastjo." Prepričan je, da bo največ interesa za komisijo za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, kjer bodo skušali izpodbijati vse ugotovitve iz afere Black cube, trdi Mesec.
Tudi sicer sta s pravom SD Matjažem Hanom danes opozorila na vlogo, ki jo bo v tem mandatu odigrala Resnica, ki v vlado ne namerava, lahko pa iz opozicije vseeno podpira njene predloge. Po oceni prvakov SD in Levice bo pomembno tudi ravnanje Resnice ob delitvi mest v delovnih telesih DZ, kjer bo po besedah Hana jasno, ali se bo "nadkoalicijska stranka Resnica opredelila kot opozicijska ali koalicijska stranka".
Sajovic: Golob se ne umika
Glede vloge prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba pa je Sajovic dejal, da ta v DZ opravlja svoje delo. "Ljudje so nam zaupali 29 mandatov, torej njihovo sporočilo je jasno, da je na teh volitvah, kar se tiče posameznih strank, program in lista, ki jo je vodil trenutni predsednik vlade Robert Golob, dobila večino in to je zaveza, ki zahteva tudi dejanja. In prepričan sem, da bo naš predsednik tudi tako ravnal in mislim, da je to tudi večkrat jasno in glasno povedal, da se nikamor ne umika," je dejal na špekulacije, da bi se Golob utegnil sčasoma umakniti iz DZ.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.