Zdravstveni resor sodi med najzahtevnejše, izzivi se nalagajo eden na drugega. Med njimi je v ospredju vprašanje čakalnih dob, mnenja se krešejo glede razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom, pa tudi glede vloge zdravstvene zavarovalnice, ki bi ji nekateri odvzeli monopol. Ali to pomeni bolj dostopno javno zdravstvo ali njegov dokončen razkroj? Je prav, da vsi, ne glede na prihodke, plačujemo enak zdravstveni prispevek?
Premier Robert Golob v javnih nastopih ponavlja, da nimamo pravih podatkov o čakalnih vrstah, na katere se vsi opiramo. Zakaj nobena vlada tega ni uredila in kakšno rešitev predlagajo gostje?
Svoja mnenja soočajo Tamara Kozlovič – Gibanje Svoboda, Jelka Godec – SDS, Matej Tašner Vatovec – SD, Biserka Marolt Meden – Levica in Vesna, Tina Bregant – NSi, SLS, Fokus, Tadej Ostrc – Demokrati Anžeta Logarja, Jasmin Feratović – Pirati, Sabina Senčar – Resni.ca.
Gostili smo jih v avli UKC Ljubljana, sinonimu slovenskega javnega zdravstva. Kaj so povedali?
Čakalne vrste in obljuba "30 dni"
Tašner Vatovec je priznal, da se obljuba o 30 dneh do specialista ni uresničila. Ocenil je, da je javno zdravstvo vseeno dobro. Po njegovem mnenju je ta koalicija v tem mandatu z izvedenimi ukrepi začela premikati stvari naprej. Poudaril je, da razmere niso rožnate, vendar imamo več zdravnikov – po njegovih besedah okoli 400 več od začetka mandata – ter da se tudi na področju čakalnih vrst stvari spreminjajo. Ocenil je, da predlogi o odpiranju trga zavarovalnic ne bodo krepili javnega sistema. Opozoril je tudi, da države, kot sta Švica in Nemčija, kjer imajo več zavarovalnic, ugotavljajo, da to pomeni večji pritisk na cene in dražje storitve.
Kozlovič je v repliki dejala, da ko opozicija govori o krepitvi javnega zdravstva, se sama "avtomatično prime za denarnico". Poudarila je, da si ne želijo "amerikanizacije" zdravstva. Ocenila je, da se za lepimi besedami v programih skriva prav to. Izpostavila je, da so v tem mandatu namenili rekordna sredstva za zdravstveno infrastrukturo.
Osterc je dejal, da je takšno strašenje dokaz ideološkega boja. Opozoril je, da realnih podatkov o številu zdravnikov ni. Po njegovih besedah ministrstvo nima niti celovite evidence vseh koncesij. Pojasnil je, da zdravniška zbornica vodi število licenc, ne pa podatkov o tem, ali so zdravniki zaposleni za polni ali polovični delovni čas, v katerem zavodu delajo ali ali gre za specializante.
Marolt Medenje poudarila, da javno zdravstvo dela 24 ur na dan in da koncesionarji, ki črpajo javni denar, opravljajo predvsem profitabilne storitve. Po njenem presežkov ne vračajo v javno blagajno, temveč jih vlagajo v svoje ustanove. Osterca je vprašala, zakaj je v času njegovega delovanja na ministrstvu prihajalo do podeljevanja koncesij, medtem ko v zadnjih treh letih pod ministrico iz Gibanja Svoboda ni bila podeljena nobena.
Bregant je dejala, da imamo dobre zdravnike, a vprašanje je, kako dolgo še. Opozorila je, da smo izgubili vrhunske maksilofacialne kirurge in ortopede ter da je specialiste težje dobiti kot splošne zdravnike. Poudarila je, da imamo v javnem sistemu okoli 9600 zdravnikov, "čistih" zasebnikov pa je zelo malo – po njenem okoli 236. Ocenila je, da bi se morali osredotočiti na to, kako urediti javni sistem, da bodo zdravniki ostali in dobro delali.
Godec je zavrnila oceno, da zdravstvo "cveti". Vprašala je, ali danes res pridemo do specialista v 30 dneh, ali imajo vse ženske izbranega ginekologa, vsi državljani družinskega zdravnika in vsi otroci pediatra. Ocenila je, da teh pogojev ni in da se številke ljudi brez izbranega zdravnika pod to vlado povečujejo. Opozorila je tudi, da bolniki, ki v Sloveniji ne dočakajo storitve, odhajajo na zdravljenje na Hrvaško, v Italijo ali Avstrijo, kjer jim slovenska zavarovalnica povrne stroške, ter vprašala Kozlovičevo, ali podpira hrvaške zasebnike.
Kozlovičeva je odgovorila, da takšnega modela ne podpirajo. Poudarila je, da so koncesionarji pomemben del javne zdravstvene mreže in da v Svobodi niso proti zasebnikom. Ključno pa je po njenem jasno razmejiti javno in zasebno delo, predvsem v javnih zdravstvenih zavodih. Opozorila je tudi, da je Komisija za preprečevanje korupcije že leta 2007 izpostavila korupcijska tveganja, ter dodala, da so to poročilo vzeli iz predala in nadaljevali z reševanjem teh vprašanj. Dejala je tudi, da so k izzivom pristopili sistematično: povečali so vpis na medicinske fakultete, napovedali štipendije in specializacije ter želijo zdravnike razbremeniti administrativnih obveznosti.
Marolt Meden je dejala, da je ta vlada po njenem mnenju največ naredila za ustavitev privatizacije zdravstva. Ob tem je pojasnila, da so nekateri koncesionarji začeli odpovedovati posege in navajati argumente, zaradi katerih je minister Luka Mesec ostro reagiral. Poudarila je, da si želi krepitve javnega zdravstva.
Bregant je opozorila na podaljševanje čakalnih vrst in izpostavila, da Slovenci letno v povprečju za zdravstveno zavarovanje namenijo med 4000 in 5000 evrov. Ocenila je, da kljub temu čakalnih dob ni uspelo skrajšati in vladi očitala "antireformo".
Feratović je opozoril na problem politično nastavljenih vodstev bolnišnic in pogoste menjave direktorjev. Meni, da preplet politike in direktorjev ne pomaga k transparentnosti. Kot boljši primer je izpostavil Avstrijo.
Vloga ZZZS
Sodja je Jelko Godec vprašala, ali zagovarja sistem paralelnih zavarovalnic, ki bi po njenem naslavljale potrebe bolnika. Ob tem je poudarila, da monopol ZZZS po tej logiki zagotavlja enakost v obravnavi, in jo vprašala, zakaj bi to rušili.
Godec je odgovorila z vprašanjem, ali je trditev o enakosti v obravnavi sploh resnična. Dejala je, da enakosti v obravnavi nimamo, ker eni čakajo dlje, drugi si čakalne vrste krajšajo na različne načine. Poudarila je, da se ne bi smeli pogovarjati o zdravnikih, temveč o pacientih. Po njenem solidarnostni zdravstveni sistem pomeni, da za denar, ki ga plačujemo v zdravstveno blagajno, dobimo kakovostno in pravočasno oskrbo. Dodala je, da pacienta ne zanima, v kateri ustanovi se zdravi in kdo je njen lastnik, temveč samo to, kdaj in kje bo najhitreje prišel na vrsto.
Opozorila je tudi, da so zaslužki koncesionarjev denar iz zdravstvene blagajne, in vprašala, zakaj imajo državne bolnišnice izgube, ter posebej omenila UKC Ljubljana in 30-milijonsko izgubo. Dejala je, da ZZZS storitve popolnoma enako plača Bolnišnici Celje ali koncesionarju, pri čemer je dodala, da UKC ne dobi približno 30 odstotkov več za terciarno raven. Ponovila je, da bolnika lastništvo ustanove ne zanima, ampak dostopnost in hitrost.
Osterc je v nadaljevanju poudaril, da ZZZS zbere približno 7 milijard sredstev in da mora postati aktivni kupec storitev. Dejal je, da morajo čakalne vrste aktivno upravljati, zato po njihovem predlogu čakalne vrste prenesti na ZZZS in mu dati tudi delno upravljanje s kapacitetami. Kot primer je opisal situacijo, ko se v UKC Ljubljana odpove operacija in nato "mrzlično kličejo", kdo, kje in kako bi nadomestil termin. Skliceval se je na primer Estonije, kjer izvajalec sporoči, koliko pregledov, ambulantnih posegov in kontrol lahko opravi, ZZZS pa je tisti, ki nato usmeri paciente in napolni razpoložljive kapacitete. Dejal je, da so na ZZZS to sposobni narediti in da jim bodo to omogočili.
Kozlovič je nato dejala, da je treba krepiti vlogo ZZZS in da so to v tem mandatu naredili na več načinov. Povedala je, da so ZZZS dali več pooblastil glede nadzora. Dodala je, da se po dvajsetih letih prvič izvajajo stroškovne analize plačil in da so dobički, ki so jih prikazovali, posledica tega, da storitve niso bile pravilno ovrednotene. Povedala je, da se s prvim januarjem uvaja nov sistem plačil za določene zdravstvene storitve na podlagi realnih stroškov, in izrazila pričakovanje, da bodo javni zavodi, ki ne morejo in ne smejo odklanjati pacientov, prvič dobili storitev plačano v skladu z dejanskimi stroški.
Voditeljica je Tašner Vatovca opozorila, da so na začetku mandata obljubili reformo ZZZS, potem pa od tega odstopili. Tašner Vatovec je odgovoril, da to ne drži, in dejal, da so šli po korakih.
V nadaljevanju je poudaril, da se morajo vsi vprašati, kaj lahko naredijo, da bo isti zdravnik v osmih urah v matični javni ustanovi lahko naredil čim več. Dodal je, da se strinja, da potrebujemo ZZZS kot aktivnega kupca, ki bo bdel nad procesi. Na koncu je poudaril, da vsega tega ne bodo uspeli doseči, če ne okrepijo primarne ravni. Dejal je, da so družinski zdravniki vstopna točka, ki lahko prevzame velik del težav.
Prehranske smernice: Ali pojemo preveč mesa?
Drugi del soočenja se je začel z razpravo o prehranskih smernicah. Tuja spletna znanstvena revija je pred kratkim objavila članka, ki analizirata nove slovenske prehranske smernice. Ker se slovenska stroka o njih še ni uskladila, sta članka razumljivo naletela na buren odziv. Eden največjih prehranskih strokovnjakov, pediater in endokrinolog Tadej Batellino je dejal, da gre za resen in nedopusten poskus uveljavljanja ideološko motiviranih vsebin pod krinko znanstvene legitimnosti. Zakaj je Golob odobril objavo vsebine, ki ni strokovno podprta? "Predsednik vlade se nima časa ukvarjat s prehranskimi smernicami," je dejala Kozlovičeva iz Gibanja Svoboda.
Matej Tašner Vatovec pravi, da SD podpira raznoliko prehrano oziroma "različne oblike tudi v šoli, če se kdo za to odloči". "Seveda pa takšne smernice, ki jih izda država, ki so uradne in predvsem kar se tiče verjetno tistih, ki so v nekih najbolj ranljivih situacijah, se pravi naši najmlajši, morajo biti absolutno podkrepljene s strokovnimi in verodostojnimi analizami. In strokovno verjetno usklajene," je poudaril.
Nove prehranske smernice spodbujajo tudi jemanje prehranskih dopolnil. Senčarjeva se strinja, da je tudi to treba uvrstiti v nek kontekst. "Rabimo pa smernice ravno za to, da ljudi zaščitimo pred tem, da se ne samozdravijo z vsem, kar je na razpolago," je dejala in dodala, da jih je treba že finančno zaščititi.
Marot Medenova je prepričana, da vsi zagovarjamo uravnoteženo prehrano in zdrav življenjski slog. "V centrih za krepitev zdravja na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, ki so izjemno dobro razviti v Sloveniji, se ljudje lahko poučijo, kakšna prehrana je za posamezne dele populacije primerna – za sladkorne bolnike, za starejše, za otroke. Predvsem je potrebno upoštevati stroko. Če pa ima kdo osebno izbiro in se odloči za nek drug način, je to njegova osebna zadeva," meni.
Godčeva pa pravi, da je problem te vlade, ker želi državljanom določati popolnoma vse. "Kje naj živijo, kje naj gradijo, kje naj se zdravijo, kaj naj jedo," je naštela in poudarila, da je treba verjeti zdravnikom in zdravstvenim delavcem, ki se ukvarjajo s tem področjem. "Predvsem pa, kar se tiče zdrave prehrane, upoštevati samooskrbo slovenskega kmeta, podpreti slovenskega kmeta in slovensko hrano v šolah, vrtcih in tako naprej. In nehajte vsiljevati ljudem. Naj jedo tisto, kar želijo, pa tisto, kar seveda jim tudi v referenčnih ambulantah in zdravstveno osebje predlaga, da je dobro za njih," je dejala.
Na vprašanje, ali kot zdravnica meni, da v Sloveniji pojemo preveč mesa, je Bergantova odgovorila pomenljivo: "Jaz vem, da golobi jedo pičo, ljudje smo pa vsejedi." V SLS, kot pravi, so zagovorniki zdrave in kakovostne prehrane, ki jo "naši kmetje znajo pridelati". "Poglejte, na koncu jedo egipčanski krompir, ko v bistvu naši kmetje lahko pridelajo kakovostno hrano, ki pa gre po večini v izvoz," je dejala.
"To, da pri teh smernicah ni sodeloval akademski profesor dr. Battelino, je nacionalna katastrofa," pa je poudaril Ostrc in dodal, da potrebujemo raznoliko prehrano.
Feratović iz Piratov pa je dejal, da po razkritju teh smernic od ministrstva za zdravje ne pričakuje veliko. "Od te vlade je težko pričakovat, da bodo priznali svoje napake," meni.
Investicije v zdravstvu
V nadaljevanju soočenja so odprli tudi temo investicij v zdravstvu. V bližini rehabilitacijskega centra Soča so v polnem teku gradbena dela za novo zasebno bolnišnico Diagnostičnega centra Bled v vrednosti 38 milijonov evrov. Feratovič pravi da se prodaja zemljišča, na katerem bo zrasla ta bolnišnica, ne bi smela zgoditi. "Ta zemljišča so bila v javni lasti in prvotno so bila namenjena širitvi URI Soča. To se je prodalo, ker je občina Ljubljana dala zemljišča na dražbo," je spomnil Feratović. Opozoril je, da so se v neposredni bližini zgradila oskrbovana stanovanja. "Iz tega se oblikuje nek dvojni zdravstveni sistem, ki bodo imeli zelo kakovostno zdravstveno oskrbo in bodo živeli v neposredni bližini," pravi in dodaja, da bodo vsi ostali morali čakati v čakalnih vrstah. "Država bi morala reči, da tega ne dovoli in ustavit, da se pomembna zemljišča prodajo zasebnikom," je prepričan.
Tašner Vatovec je glede prodaje javnega zemljišča ob URI Soča zasebniku dejal, da mu je žal, da se je to zgodilo. "Mislim, da je to bilo popolnoma nedopustno in nedostojno. Je pa treba tudi razumeti razmejitve med državo in lokalnimi skupnostmi, lastništva in tako naprej. Je pa dejstvo, da koncesije so v prvi vrsti krpanje lukenj tam, kjer javni zavodi zatajijo oziroma nimajo kapacitet. To pa, da se gradijo zasebne bolnišnice z javnim denarjem, je pa absolutno nesprejemljivo," je dejal.
Senčarjeva je zanikala, da je njena zasebna ambulanta v okviru MCL dr. Bitenca, čeprav na spletni strani njene zasebne ambulante piše, da deluje v okviru MCL. "Je pa res moj sosed," je dejala. "Doktor Marko Bitenc je zasebnik s koncesijo. To pomeni, da je v javni zdravstveni mreži in da je plačan iz ZZZS. Lahko rečem samo, da se je najverjetneje tako dobro izpogajal za cene. Jaz pa nimam nič z njegovimi financami. Če pa si je zdaj s svojim, kaj si je pa kupil za svoj lasten denar ali pa kaj gradi, pa jaz tudi tega ne morem nič reči," je dodala.
Ob tej temi je Biserka Marolt Meden zmajevala z glavo. Kot pravi, je cilj javnih zavodov delati čim več kakovostnih storitev za čim več pacientov. "Cilj zasebnikov in koncesionarjev pa je, da delajo storitve, ki so profitabilne. Celo nižajo kakovost, vemo kakšni so zdravstveni timi pri nekaterih zasebnikih, kakšni pa v javnem sistemu. In potem ta javna sredstva, ki smo jih zbrali v zavarovalnici, odtekajo v privatne žepe. Tale bolnišnica od dr. Bitenca ne bo javna bolnišnica, to bo njegova bolnišnica. Pomemben je podatek, da UKC Ljubljana izvaja 1700 različnih storitev. Kaj pa delajo koncesionarji? 15 približno storitev, ki so zračunali, da jim prinesejo čim več dobička. Javni zavod pa investira in vlaga naprej v javno zdravstvo," je dejala.
Kako se je nadaljevala razprava, pa si poglejte v spodnjem videu:
Konoplja, cepljenje, psihoterapija in splav
Godec je glede zakona o psihoterapiji opozorila, da ga niso podprli vsi njihovi poslanci. Ocenila je, da se bo zakon še spreminjal, ob tem pa izrazila upanje, da ne bo prišlo do večjih odklonov.
Kozlovič je na vprašanje ali so prisluhnili stroki, dejala, da bo zakon o osebni rabi konoplje počakal naslednji mandat. Po njenih besedah niso želeli hiteti in so želeli prisluhniti stroki. Tašner Vatovec je zavrnil očitke, da je šlo za politični interes pred strokovnim, in poudaril, da je bilo vprašanje predvsem, kakšne varovalke postaviti.
Feratović pa je zagovarjal legalizacijo kot ukrep zmanjševanja škode. Po njegovem mnenju prohibicija ne deluje, kot primer pa je navedel zgodovino prohibicije alkohola v ZDA in njene negativne učinke.
Senčar je glede obveznega cepljenja, ki mu v stranki nasprotujejo, dejala, da so za komunikacijo in zaupanje ter proti siljenju. Po njenem mnenju bi moralo biti cepivo, če je obvezno, stoodstotno učinkovito, znani pa bi morali biti vsi stranski učinki in učinkovitost. Ocenila je, da tem kriterijem zadosti malo cepiv.
Marolt Meden, velika zagovornica pravice do prostovoljnega končanja življenja, je ob vprašanju, ali je bil referendumski rezultat poraz, dejala, da je prepričana, da je njeno življenje njena pravica in da se lahko sama odloči o njegovem zaključku. Ocenila je, da so bili nekateri ljudje po nepotrebnem zastraševani.
Dotaknili so se tudi vprašanja splava. Pred kratkim je bila sprejeta pobuda My Voice, My Choice, ki ji je ostro nasprotoval evropski poslanec iz vrst NSi Matej Tonin. Bregant je dejala, da je vsak splav tragedija. Opredelila se je kot zaščitnica življenja, hkrati pa zagovornica ustavno zagotovljene pravice do splava. Osterc pa je glede molitev proti splavu dejal, da lahko vsak izraža svoje mnenje, hkrati pa poudaril, da je pravica do splava zapisana v ustavo in da je tako prav.
Katere stranke smo povabili?
Volilna pravila, ki smo jih objavili 5. februarja, jasno določajo merila, na podlagi katerih stranke vabimo na naša predvolilna soočenja. Na soočenja povabimo predstavnike tistih osmih strank, ki jim povprečje najnovejših treh mesečnih javnomnenjskih anket Mediane kaže najbolje. Ker smo včeraj objavili novo anketo javnega mnenja, se je povprečje strankam spremenilo, poleg tega pa se je spremenila tudi sestava prvih osmih strank. Piratska stranka je namreč prehitela Prerod Vladimirja Prebiliča, in sicer v trimesečnem povprečju za 0,5 odstotne točke.
Glede možnosti preklica vabila zaradi naših meril so bile stranke poleg objave javne objave volilnih pravil na naši spletni strani tudi uradno obveščene ob začetku volilnega projekta. Do volitev bomo objavili še eno javnomnenjsko anketo, in sicer v četrtek, 19. marca. Tako bomo za zadnje soočenje, to bo v petek, 20. marca, upoštevali novo aktualno povprečje zadnjih treh anket.
Povprečje zadnjih treh javnomnenjskih raziskav največ glasov, in sicer 21,9 odstotka, napoveduje SDS. Sledi Gibanje Svoboda s 16,3 odstotka, za njimi sta SD s 5,8 in Demokrati Anžeta Logarja s 5,4 odstotka. Levica in Vesna sta pri 5,1 odstotka, tik za njima so s 5,0 odstotka NSi, SLS in Fokus, ki na volitvah nastopajo z enotno listo. Med osem strank, ki jim povprečje zadnih treh mesecev kaže najbolje, sta se uvrstili še Resni.ca in Piratska stranka Slovenije s 3,4- oziroma 3,1-odstotno podporo. Prerod Vladimirja Prebiliča je zdaj tako deveti, in sicer z 2,6-odstotno podporo.
Dejstva
Ekipa rubrike Dejstva, ki se ji pridružujeta priznana strokovnjaka, ekonomistka dr. Mejra Festić in pravnik dr. Marjan Kos, je sproti preverjala resničnost izjav.

















































































































































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.