Kako bi mladim zagotovili dom in kdo bi obdavčil prazna stanovanja?

Podatki Geodetske uprave RS za prvo polletje minulega leta 2025 kažejo, da so cene nepremičnin, tako rabljenih kot novih, ponovno zrasle. Če je bila leta 2022 povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani 3980 evrov za kvadratni meter, je bila lani že 4890 evrov. Nič kaj bolje ni na Obali, kjer povprečen kvadratni meter stanovanja stane 4760 evrov.

Cene novogradenj so še višje: večina novih stanovanj se je v Ljubljani lani prodala po ceni od 5500 do 7000 evrov za kvadratni meter, v Kopru pa med 4500 in 6000 evrov.

Pomenljivi so tudi podatki o številu zgrajenih stanovanj. Najintenzivneje so se gradila v obdobju od 1971 do 1990, takrat je bilo zgrajenih skupno 435.495 stanovanj oz. polovica celotnega slovenskega stanovanjskega fonda, kažejo podatki Statističnega urada. Najmanj stanovanjskih enot je bilo medtem zgrajenih v zadnjem obdobju (od 2011 do 2020), in sicer 'le' 36.422.

Vprašanja, kako bi reševali stanovanjsko problematiko, smo sprva naslovili na osem strank, ki jim je ob začetku kampanje kazalo, da se bodo prebile v parlament: SDS, Gibanje Svoboda, SD, Demokrati, Levica-Vesna, NSi-SLS-Fokus, Resnica in Prerod. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je s tega seznama izpadla stranka Prerod, nanj pa so se uvrstili Pirati, zato smo naknadno vprašanja poslali tudi njim.

1. Povečanje ponudbe stanovanj: reševanje neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem

2. Poenostavitev postopkov gradnje: skrajšanje in poenostavitev postopkov umeščanja v prostor ter izdaje gradbenih dovoljenj, zlasti za enostanovanjske hiše, adaptacije in prenove

3. Odprava administrativnih ovir: zmanjšanje podvajanja soglasij ter vzpostavitev bolj predvidljivega in stabilnega zakonodajnega okolja za gradnjo

4. Boljši dostop mladih do financiranja: nadgradnja stanovanjske jamstvene sheme in znižanje začetnih stroškov ob prvem nakupu stanovanja

5. Spodbujanje oddajanja in prenove stanovanj: davčne spodbude za dolgoročni najem ter programi za prenovo in aktivacijo obstoječega, pogosto praznega stanovanjskega fonda

1. Nadaljevanje gradnje javnih najemnih stanovanj: sistematična gradnja prek Stanovanjskega sklada RS in občin ob stabilnem financiranju v višini približno 100 milijonov evrov letno

2. Novi kriteriji za dodeljevanje stanovanj: večina javnih najemnih stanovanj, namenjena mladim, mladim družinam in kadrovskim potrebam, 10 % pa socialno ogroženim

3. Aktivna zemljiška politika: prednostna uporaba državnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo

4. Podpora mladim pri prvem stanovanju: uvedba jamstvenih shem, možnost modela deljene lastnine z javnim skladom ter podpora stanovanjskim zadrugam

5. Pospešitev gradnje: digitalizacija postopkov, jasni zakonski roki za izdajo dovoljenj in prednostna obravnava javnih stanovanjskih projektov

1. Krepitev gradnje javnih najemnih stanovanj: nadaljevanje obsežne gradnje javnih stanovanj, ki je že stekla, z namenom povečanja ponudbe in posrednega znižanja najemnin ter cen stanovanj na zasebnem trgu

2. Izboljšanje zemljiške politike: okrepitev upravljanja z zemljišči ter poenostavitev in pospešitev postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj za hitrejšo gradnjo v javnem in zasebnem sektorju

3. Reforma davčnega sistema: celovita davčna reforma za aktivacijo praznih stanovanj, spodbujanje dolgoročnega najema, izboljšanje dostopa do stanovanj za prve kupce ter omejevanje špekulativnih oziroma naložbenih nakupov

4. Prenova javne najemne službe: posodobitev sistema javnega najema in vzpostavitev mehanizmov za obnovo ter aktivacijo praznih hiš, zlasti na podeželju

5. Gradnja študentskih domov: povečanje kapacitet študentskega bivanja, kar bi razbremenilo zasebni najemni trg in povečalo ponudbo stanovanj za druge najemnike

1. Stanovanjska kriza kot razvojni izziv države: osnova je zakon o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj

2. Aktivna zemljiška politika: država in občine morajo postati aktivni upravljavci prostora: odkupovati in komunalno opremljati zemljišča, preprečevati špekulativno zadrževanje zazidljivih parcel ter vzpostaviti zemljiške sklade za javno gradnjo. Brez dostopnih zemljišč ni dostopnih stanovanj.

3. Več nepovratnih sredstev za gradnjo javnih stanovanj: kombinirali bi nacionalne in evropske vire, vključno s sredstvi kohezijske politike. Investicija v javna stanovanja pomeni investicijo v delovna mesta, regionalni razvoj in socialno varnost.

4. Pospešitev postopkov gradnje: racionalizacija umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj z jasnimi roki ter odpravo podvajanja mnenj ob ohranjanju okoljskih standardov

1. Spodbujanje zasebne in javno-zasebne gradnje: z ugodnim financiranjem, investicijskimi skladi in javno-zasebnimi partnerstvi bi spodbudili gradnjo nepremičnin vseh cenovnih razredov

2. Pospešitev postopkov umeščanja v prostor: poenostavili bi gradbena dovoljenja in uvedli državni servis za občine za hitrejše umeščanje stanovanjskih projektov.

3. Ugodna davčna politika: dolgoročni najem bi spodbujali z znižanjem obdavčitve na 15 odstotkov, v primeru oddaje nepremičnine mladim in mladim družinam pa na pet odstotkov.

4. Večja pravna varnost lastnikov stanovanj

5. 95-odstotno državno jamstvo za prvi nakup: mladim bi omogočili dostop do kredita brez visokega začetnega vložka.

1. Spodbujanje lastništva: posebni krediti s subvencionirano obrestno mero za prvi nakup

2. Projekt Stanovanjski feniks: v sodelovanju z občinami bi zagotovili zemljišča za gradnjo cenovno dostopnih hiš in pospešili postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj

3. Javna najemna stanovanja kot varnostna mreža za najranljivejše: stroga merila za dodelitev, prednost imajo socialno ogrožene osebe, mlade družine

4. 'Nobenega davka več': davčne spodbude za najem in investicije v cenovno dostopna stanovanja

1. Povečanje ponudbe stanovanj: kratkoročno spodbujanje gradnje novih stanovanj, predvsem za reševanje prvega stanovanjskega problema, ob varovanju kmetijskih zemljišč in odpravi korupcije v postopkih

2. Tržno usmerjene spodbude za gradnjo: znižanje administrativnih in finančnih bremen za gradnjo (ukinitev davka na najemnine, znižanje komunalnih prispevkov, znižanje DDV za gradbeni material ter spremembe politike zazidljivosti zemljišč)

3. Omejena vloga države: država naj dolgoročno ne konkurira zasebnemu trgu pri gradnji stanovanj, temveč predvsem izboljšuje pogoje za delovanje trga in povečuje ponudbo

4. Podpora mladim pri prvem stanovanju: pomoč mladim družinam prek posebnih posojilnih shem, modelov odplačevanja stanovanja z najemnino ter projekta Resni.START (varčevalni račun za otroke za izobraževanje, prvo stanovanje ali podjetništvo)

5. Pregleden sistem javnih najemnih stanovanj: dodeljevanje na podlagi socialnih in razvojnih kriterijev (dohodek, premoženje, družina, stanovanjske razmere, zaposlitev, deficitarni poklici)

6. Pospešitev gradbenih postopkov: digitalna enotna točka za oddajo dokumentacije, odprava podvajanja soglasij in uvedba zakonskih rokov za izdajo dovoljenj

1. Uvedba progresivnega davka na vsako naslednjo nepremičnino z izjemo prve: z zbranimi sredstvi bi financirali povečan obseg javne stanovanjske gradnje

2. Spodbujanje stanovanjskih zadrug

3. Gradnja velikih javnih stanovanjskih sosesk z možnostjo soudeležbe fizičnih oseb

1. Močan javni in neprofitni fond: aktivna vloga države in občin, stabilen dolgoročen najem kot alternativa lastništvu

2. Stanovanjska politika po dunajskem zgledu: gradnja javnega najemnega fonda z dolgoročnimi najemnimi razmerji

3. Shema najema z možnostjo odkupa (rent-to own): del najemnine se šteje kot kopičenje pologa za prehod v odkup

4. Stanovanjski varčevalni račun z davčno olajšavo za mlade

V SDS stanovanjske politike ne razumejo kot izbire med javnim najemom ali lastništvom, temveč kot celovit sistem. Javna najemna stanovanja imajo po njihovem mnenju svojo vlogo, vendar ne morejo biti edini odgovor, zato je mladim treba omogočiti realno možnost nakupa prve nepremičnine.

"Zato zagovarjamo nadgradnjo stanovanjske jamstvene sheme za mlade, razbremenitev začetnih stroškov ob prvem nakupu ter odpravo birokratskih ovir pri gradnji in prenovi. Cilj je, da si mladi v razumnem času ustvarijo lasten dom, najem pa razumemo predvsem kot prehodno rešitev," pojasnjujejo.

Gibanje Svoboda kot temelj izpostavlja javni najemni fond, saj da stabilizira trg in zmanjšuje cenovne pritiske. Podpirajo pa tudi jamstveno shemo za prvo reševanje stanovanjskega problema mladih, modele deljene lastnine, pri kateri javni sklad vstopi kot solastnik, ter stanovanjske zadruge. Stališče stranke je, da mora država ostati aktiven akter na stanovanjskem trgu, ne zgolj regulator.

V Levici in Vesni menijo, da je nujno izvajanje obeh politik. Vsaka nova soseska z javnimi najemnimi stanovanji bo po njihovi oceni izboljšala položaj tistih, ki bodo najemali stanovanja, hkrati pa bo večanje ponudbe vplivalo na cene na trgu. Podpirajo različne oblike podpore mladim za nakup stanovanja, predvsem prek celostne regulacije stanovanjskega trga, ki krepi položaj mladih, omejuje naložbene nakupe, veča aktivacijo praznih stanovanj, ki so prazna zaradi naložbenih motivov, manjšanjem turistične rabe stanovanj ter z ukrepi, ki vodijo v nižanje cen na trgu.

"Verjamemo, da spodbude za mlade ne bodo delovale, če se ne bodo izvajale hkrati z urejanjem razmer na trgu ter posledično povečanjem ponudbe (predvsem da pridejo obstoječa stanovanja iz naložbene v stanovanjsko rabo). Brez tega obstaja izrazito tveganje, da se bodo subvencije, davčne olajšave in pa poroštva za kredite zgolj prelila v višje cene, kar se je zgodilo v mnogih državah v tujini," dodajajo.

V SD pravijo, da ukrepi za pomoč pri nakupu lastnega stanovanja že obstajajo in se izvajajo, in sicer z zakonom o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki omogoča do 300 milijonov evrov letnih jamstev prek SID banke. "Vendar je praksa pokazala, da se tega instrumenta skoraj nihče ne poslužuje. To jasno kaže, da ob današnjih cenah nepremičnin ključni problem ni dostop do kredita, temveč previsoke cene stanovanj in prenizka kupna moč mladih gospodinjstev." Zato njihova primarna usmeritev ostaja gradnja javnih najemnih stanovanj, saj da gre za najbolj učinkovit in socialno pravičen instrument reševanja stanovanjskega vprašanja za širok krog ljudi.

Demokrati Anžeta Logarja medtem poudarjajo, da ljudje potrebujejo dom, ne najemnih stanovanj. "Moramo zagotoviti, da si predvsem mladi v Sloveniji lahko privoščijo svoj lasten dom, namesto da jim ponujamo odvisnost od najema ali države." Predlagajo uvedbo posebnih kreditov s subvencionirano obrestno mero za prvi nakup, z občinami pa bi zagotovili zemljišča za gradnjo cenovno dostopnih nepremičnin. Javna najemna stanovanja morajo biti po mnenju stranke namenjena le najranljivejšim.

Skupna lista NSi, SLS in Fokus prav tako poudarja, da je treba zagotavljati pogoje, v katerih lahko ljudje lažje pridejo do lastnega doma. "Po raziskavi si namreč velika večina želi živeti v lastnem stanovanju ali hiši, ne v najemu. Uvedli bomo 95 % državno jamstvo za prvi nakup stanovanja, s čimer bomo mladim in družinam omogočili dostop do kredita brez visokega začetnega vložka," napovedujejo.

V Resnici so prepričani, da se država dolgoročno ne bi smela vmešavati v trg, ampak le kratkoročno, na način, da bi pripomogla k dvigu ponudbe s takojšnjo gradnjo dodatnih stanovanjskih površin. Pravica za nakup takšnih stanovanj bi se morala vezati na državljanstvo, menijo. Pomagali bi mladim pri reševanju stanovanjskega problema s posojilom in odplačevanjem kupnine prek najemnine.

"Država ne sme konkurirati tržnim ponudnikom stanovanj, saj jih na dolgi rok tako izriva iz igre, kar ima za posledico zmanjšan obseg ponudbe. Država namreč načeloma gradi neučinkovito, zato je skupna realizirana koristnost veliko manjša, kot če bi šlo za skupek naložbenih odločitev zasebnih ponudnikov. Če se država umakne, se bo trg uravnal sam od sebe," pravijo. Pri dodelitvi javnih najemnih stanovanj pa mora biti ključno merilo socialni in razvojni vidik.

Pirati bi se osredotočili na oba aspekta stanovanjske politike. Po njihovem mnenju je treba zagotoviti več javnih najemnih stanovanj, a hkrati je potrebno ljudem omogočiti, da pridejo tudi do lastnega doma, saj to zagotavlja dolgoročno stabilnost človekovega življenja in možnost načrtovanja prihodnosti.

V Prerodu menijo, da mora biti gradnja dostopnih stanovanj razumljena kot naložba v prihodnost in ne kot strošek. Podpirajo gradnjo javnega najemnega fonda, ob tem pa tudi shemo najema z možnostjo odkupa.

V SDS pravijo, da morajo biti javna najemna stanovanja namenjena tistim, ki jih potrebujejo, o morebitni razširitvi kroga upravičencev pa bi razmišljali le na podlagi jasnih analiz potreb in finančne vzdržnosti sistema.

"Pri tem je ključno, da se ohrani ravnotežje med socialno funkcijo javnih stanovanj in dolgoročno stabilnostjo stanovanjskega fonda." Merila za dodelitev morajo biti jasna, objektivna in enotno uporabljena, izpostavljajo. Potrebno je redno preverjanje izpolnjevanja pogojev, digitalizacija postopkov ter učinkovito sankcioniranje morebitnih zlorab.

V Gibanju Svoboda se zavzemajo za nove kriterije razdeljevanja javnih najemnih stanovanj, ki bodo v večini namenjena mladim, mladim družinam in kadrovskim potrebam (npr. za zdravstvo, šolstvo, varnost), 10 % pa socialno ogroženim. Poskusi zlorab so vedno možni, preprečiti jih je mogoče samo s transparentnimi postopki dodeljevanja in striktnim nadzorom, so prepričani.

V Levici in Vesni menijo, da je krog upravičencev že danes precej širok, v javnosti pa se po njihovem mnenju ustvarja napačno razumevanje, da so javna najemna stanovanja namenjena zgolj ranljivim. "V skladu z zakonom so stanovanja dostopna tako najbolj ranljivim kot srednjemu razredu, osnovni pogoj pa je, da gospodinjstvo nima rešenega stanovanjskega vprašanja," poudarjajo. Da pa bodo različne skupine lahko dostopale do teh stanovanj, pa je treba povečati njihovo število.

Glede zlorab poudarjajo, da je v sistem vgrajenih več varovalk, med njimi je ključno redno preverjanje finančnega položaja gospodinjstev. Zlorabe so sicer že naslovili s prenovo stanovanjskega zakona, v katerem so določili, da se na razpisih točkujejo samo kategorije, ki jih je mogoče preveriti s pomočjo uradnih evidenc, dodajajo.

SD odgovarja, da novi pravilnik onemogoča zlorabe in daje dobro osnovo za izvajanje usmerjenih politik za oddajo stanovanj, ki pa bi jih še nadgradili. "Naš cilj je ohraniti širok dostop do javnih najemnih stanovanj, saj stanovanjska kriza vse bolj prizadene tudi srednji sloj. Ohranili bi pogoj slovenskega državljanstva ter prilagodili dohodkovni cenzus na do 1,5-kratnik povprečne plače na člana gospodinjstva. Hkrati bi kot premoženjski prag določili v višini vrednosti primernega stanovanja, pri čemer lastniki primernega stanovanja do javnega najema ne bi bili upravičeni," so pojasnili.

V NSi, SLS in Fokusu odgovarjajo: "Javna najemna stanovanja naj bodo namenjena ljudem v stiski, zlasti družinam z nizkimi dohodki. Za preprečevanje zlorab bomo omogočili avtomatsko preverjanje podatkov o dohodkih in premoženju s povezovanjem evidenc. Poleg tega je treba vsakih 3-5 let preverjati, ali upravičenec še izpolnjuje pogoje za javno najemno stanovanje."

Demokrati Anžeta Logarja obljubljajo sistem, ki bo preprečeval zlorabe, do javnih najemnih stanovanj pa morajo biti upravičeni le najranljivejši.

Resnica, kot že rečeno, poudarja, da se mora pri dodeljevanju javnih najemnih stanovanj upoštevati dohodek na člana gospodinjstva, premoženjsko stanje, število otrok, stanovanjske razmere, zaposlitveni status ter prispevek k skupnosti (deficitarni poklici). "Sistem mora biti pregleden, enoten za vso državo in zasnovan tako, da stanovanja dobijo tisti, ki jih dejansko potrebujejo, ne pa tisti z najboljšimi povezavami."

Pirati ne bi širili kroga upravičencev. Zlorabe je po njihovem mnenju treba preprečevati predvsem s preverjanjem statusa upravičenosti, ki ga številni najemniki po določenem času več ne izpolnjujejo.

Prerod medtem poudarja, da morajo biti do javnih najemnih stanovanj upravičeni mladi, mlade družine in ključni poklici, ki si na trgu težko zagotovijo stanovanje (zaposleni v DSO, zdravstveni delavci, tudi kadri iz tujine ...). "Ključno je povečanje fonda javnih najemnih stanovanj." Zlorabe bi omejili z jasnimi premoženjskimi kriteriji, digitalnim preverjanjem podatkov (FURS, GURS) ter rednimi naknadnimi kontrolami upravičenosti.

V SDS pravijo, da praznih stanovanj ni mogoče aktivirati z dodatnimi obremenitvami, temveč le z ustvarjanjem spodbudnega in pravno varnega okolja za dolgoročni najem. Zavzemajo se za davčno politiko, ki spodbuja dolgoročno oddajanje v najem, ter za jasna in uravnotežena pravila, ki ščitijo tako najemnike kot lastnike. Ko je sistem predvidljiv in pravičen, se več lastnikov odloči za legalno oddajanje, so prepričani.

Gibanje Svoboda odgovarja, da so v programu predvideli kombinacijo spodbud in obremenitev: uvedbo smiselne dajatve na dolgotrajno prazna stanovanja, davčne spodbude za dolgoročni registrirani najem ter možnost, da javni skladi najamejo ali odkupijo prazna stanovanja in jih vključijo v javni stanovanjski fond. Cilj teh ukrepov ni kaznovanje lastništva, temveč aktivacija neizkoriščenega stanovanjskega fonda, pravijo.

Po mnenju Levice in Vesne je veliko praznih stanovanj praznih, ker so bila kupljena iz špekulativnih vzgibov ali pa jih lastniki ne želijo oddati zaradi neustreznega delovanja najemnega trga. Za aktivacijo teh stanovanj načrtujejo več ukrepov. "S celostno davčno reformo in urejanjem najemnega trga bomo spodbudili lastnike k oddajanju. Z ukrepi bomo spodbujali prenovo in aktivacijo praznih hiš. Z izvajanjem regulacije kratkoročnega oddajanja stanovanja turistom bomo omejili to rabo stanovanj v predelih, kjer je dostopnost najnižja. Aktivacijo praznih stanovanj v predelih pomanjkanja pa bomo spodbujali tudi z dajatvijo na prazna stanovanja. Hkrati bomo z davčno zakonodajo zagotovili, da stanovanja kupujejo in si jih lastijo tisti, ki jih uporabljajo kot domove, in ne tisti, ki imajo stanovanja za naložbe," so pojasnili.

V SD pravijo, da so prazna stanovanja neizkoriščen potencial, a je velik del teh nepremičnin po njihovih podatkih dotrajan ali pa na območjih brez tržnega interesa. "Naš prvi korak je spodbuda, ne kazen. Znižali bi davčno obremenitev za lastnike, ki svoja stanovanja oddajajo dolgoročno, saj dolgoročni najem zagotavlja najemnikom stabilnost in varnost." O dodatni obdavčitvi praznih stanovanj trenutno ne razmišljajo. V prvi fazi sicer vidijo rešitev v okviru širše reforme davka na premoženje ter v kombinaciji spodbud za obnovo in oddajo stanovanj.

Skupna lista NSi, SLS in Fokus bi spodbujala dolgoročni najem z znižanjem obdavčitve na 15 odstotkov, v primeru oddaje nepremičnine mladim ali mladim družinam pa na pet odstotkov. Zagotovili bi tudi večjo pravno varnost najemodajalcev.

Demokrati Anžeta Logarja bi uvedli davčne spodbude za najem in investicije v cenovno dostopna stanovanja, s tem pa bi po njihovi oceni aktivirali tudi prazna stanovanja. "Ljudje morajo vedeti, da se jim bolj splača oddajati kot imeti stanovanja prazna," poudarjajo.

V Resnici bi ukinili davek na najemnine za najemniška stanovanja. Menijo, da je treba najti način, kako predreti nepremičninski balon, ne da bi se ga dodatno napihovalo, hkrati pa so prepričani, da država ne sme dolgoročno posegati na trg, saj se ta uravnava sam.

Pirati se zavzemajo za progresiven davek na nepremičnine, ki bi uredil tudi to področje. Hkrati bi znižali davek na najem, kar bi številne lastnike spodbudilo, da svoja prazna stanovanja oddajo v najem, so prepričani.

Prerod načrtuje spodbude za lastnike, ki stanovanja oddajajo v dolgoročni najem, s posebnimi davčnimi olajšavami za določene skupine najemnikov (npr. študenti). "Država mora ustvariti pogoje, da je dolgoročni najem stabilnejši in predvidljivejši od kratkoročnega turističnega oddajanja. To pomeni davčne spodbude za dolgoročni najem, jasna pravila in večjo pravno varnost lastnikov. Hkrati pa mora država v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi regulirati pretirano širjenje kratkoročnih najemov tam, kjer to ruši lokalne skupnosti."

Stanovanja, ki bi kljub temu ostala prazna, kot investicija, bi bila obdavčena skladno z novo davčno reformo, predlagajo.

Uvedbe nepremičninskega davka ne podpirajo v strankah SDS, Skupni listi NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča, Demokrati Anžeta Logarja in Resnica.

V slednji menijo, da bi tovrsten davek pomenil "tiho podržavljanje našega premoženja oz. nam država za naše premoženje zaračunava najemnino".

Na drugi strani v Levici in Vesni pravijo, da bodo še naprej podpirali nepremičninski davek, ki bi moral biti zasnovan tako, da bo vplival na zmanjšanje števila praznih stanovanj, predvsem v predelih, kjer vlada največja stanovanjska kriza. Prav tako davek ne sme obremenjevati nepremičnin, v katerih ljudje dejansko živijo ali pa jih uporabljajo začasno. Menijo, da bi z davkom izboljšali tudi upravljanje s prostorom, ki je omejena skupna dobrina.

V Gibanju Svoboda si bodo prizadevali za prestrukturiranje davčnega bremena s ciljem aktivacije praznih stanovanj in večje dostopnosti. "Obdavčitev premoženja zato razumemo kot pravičen premik davčnega bremena," poudarjajo. Če bodo ponovno v vladi, želijo uravnotežiti razmerje med obdavčitvijo dela in obdavčitvijo premoženja, ne da bi pri tem ogrozili socialno varnost. Premoženje, ki ne služi bivanju in je zgolj investicijska nepremičnina, mora po mnenju stranke v večji meri prispevati k skupni blaginji.

SD zagovarja progresivno obdavčitev v višini od 0,1 odstotka do 0,5 odstotka letno, ob upoštevanju splošne olajšave v razponu od 100.000 do 250.000 evrov. "To pomeni, da osnovno bivališče povprečne družine ne bi bilo izdatneje obremenjeno, medtem ko bi večje in luksuzne nepremičnine prispevale sorazmerno več. Za premoženje nad enim milijonom evrov bi veljala 0,5-odstotna letna stopnja, kar pomeni 5.000 evrov na milijon evrov vrednosti, kar pa je še vedno manj kot v nekaterih drugih evropskih državah."

Nepremičninski davek podpirajo Pirati, načeloma so mu naklonjeni tudi v Prerodu. A ob tem opozarjajo, da takšne spremembe ne smejo biti sprejete brez širšega družbenega in političnega dogovora. Dogovoriti se bo treba o obsegu obdavčenja in načinih ter komu bo ta vir pripadal, še dodajajo v Prerodu.

V SDS so prepričani, da nesorazmerne omejitve kratkoročnega oddajanja ne zagotavljajo več stanovanj za dolgoročni najem, hkrati pa škodijo malim ponudnikom in lokalnemu gospodarstvu. Napovedujejo spremembo zakona in vzpostavitev uravnoteženega okvira. "Ob tem bomo znižali stopnjo davka od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, da spodbudimo dolgoročno oddajanje in povečamo ponudbo stanovanj."

V Gibanju Svoboda poudarjajo, da je Zakon o gostinstvu prvi zakon, ki po več kot osmih letih razprav sistemsko omejuje kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene. Občinam daje možnost časovnega omejevanja oddajanja tam, kjer kratkoročni najem izriva stalne prebivalce.

Da bo zakon prinesel rezultate, so prepričani tako v Levici kot SD. V prvi ocenjujejo, da se bo predvsem v Ljubljani in drugih mestih, kjer vlada pomanjkanje, sčasoma na trgu pojavilo večje število primernih stanovanj, predvsem enosobnih ali dvosobnih v večstanovanjskih stavbah.

"Ključnega pomena je tudi primerna raba oskrbovanih stanovanj, ki se danes uporabljajo za oddajanje turistom (recimo na Bledu), a so bila zasnovana za namene bivanja starejših. Turistična raba teh stanovanj je po novem prepovedana in inšpekcija že izvaja nadzor nad oddajanjem oskrbovanih stanovanj turistom."

Tudi v SD pričakujejo, da se bo z omejitvijo kratkoročnega oddajanja del stanovanj vrnil na trg. To sicer ne bo rešilo celotne krize, bo pa pomemben del celostnega pristopa, so dodali.

V NSi-SLS-Fokus ocenjujejo, da zakon ne bo imel želenih učinkov, saj je na področje sobodajalstva prinesel veliko negotovosti. "Razumemo, da je treba oddajanje stanovanj, npr. v blokih, kjer oddajanje vpliva na življenja sostanovalcev, regulirati. Vendar po trenutni ureditvi tudi nihče od ostalih sobodajalcev ne ve, kdaj se lahko uveljavi prepoved oddajanja v njegovi občini, kar gotovo zmanjšuje tudi investicije na tem področju."

Demokrati Anžeta Logarja menijo, da kratkoročni najem ni vzrok pomanjkanja stanovanj in krize na tem področju, ampak je pokazal le najbolj ranljive točke stanovanjske problematike, predvsem v Ljubljani. Tam so najbolj na udaru študenti, njihovo bivanjsko problematiko pa je treba reševati ločeno, poudarjajo. "Zato glede kratkoročnega najema nismo za popolne ali stroge prepovedi, ki celotno panogo kratkoročnih najemov popolnoma uničujejo."

V Resnici spoštujejo namen zakona, a hkrati menijo, da je lahko kratkoročno oddajanje pomemben vir dohodka za lastnike stanovanj in prispeva k turistični ponudbi. Popolne prepovedi ne podpirajo, bi pa postavili jasna pravila in določene prilagoditve: registracija ponudnikov, obdavčitev kot pri drugih oblikah oddajanja, omejitve v občinskih središčih, kjer je to potrebno. "Zakon je treba spremljati in prilagajati glede na učinke, da podpira trajnostni turizem in varuje interes prebivalcev brez nepotrebnega bremena za male ponudnike."

Pirati na drugi strani na zakon gledajo pozitivno, saj menijo, da je prav, da lahko vsaka lokalna skupnost samostojno odloča o tem vprašanju. "Občine, kjer prekomeren turizem prinaša inflacijo cen stanovanj, imajo pravico, da tovrstne prakse ustrezno regulirajo."

V Prerodu pa pravijo, da bo treba za oceno učinkov počakati na prve analize.

V SDS menijo, da bi problem rešili s spoštovanjem rokov, ki so že uzakonjeni.

"OPN naj bi bil tako v skladu z veljavnim zakonom sprejet najkasneje v letu dni. Gradbena dovoljenja izdana najkasneje v dveh mesecih. Zakaj tega ni? Ker ni nobene odgovornosti za prekoračitev rokov," ugotavljajo. Zato napovedujejo delovnopravno in odškodninsko odgovornost za prekoračitve rokov. Kot obljubljajo, bodo DPN-ji sprejeti najkasneje v dveh letih, OPN-ji v enem letu, gradbena dovoljenja pa v dveh mesecih. Odpravili bi tudi birokratske ovire, področje pa bi urejal en zakon.

Gibanje Svoboda bi postopke pospešilo z digitalizacijo in jasnimi zakonskimi roki, javni stanovanjski projekti pa bi bili obravnavani prednostno.

V Levici in Vesni kot ključne izpostavljajo organizacijske rešitve, ki temeljijo na okrepljenem sodelovanju in z aktivnostmi pri načrtovanju prostora ter izvajanju ukrepov zemljiške politike. "Pospešitev na ravni zakonodaje nam ne bo koristila, če ne zagotovimo, da se bodo hitro in kakovostno izdajala mnenja (npr. poplavne študije), da se različni javni interesi usklajujejo (npr. interes varovanja narave in zagotavljanja stanovanj), da se sočasno izvajajo nujni ukrepi (npr. gradnja dovoznih cest, protipoplavni ukrepi in gradnja stanovanja) ter da vsi akterji delujejo usklajeno (investitor v gradnjo in pripravljalec prostorskega akta)."

V SD so spomnili na spremembe gradbenega zakona, katerega učinki bodo vidni s časom. Kot dodatni ukrep predlagajo zmanjšanje števila mnenj v postopku izdaje gradbenih dovoljenj.

Skupna lista NSi, SLS in Fokus predlaga pospešitev postopkov umeščanja v prostor, poenostavitev gradbenih dovoljenj ter uvedbo državnega servisa za občine za hitrejše umeščanje stanovanjskih projektov.

Demokrati Anžeta Logarja napovedujejo "radikalno poenostavitev in pospešitev postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj".

V Resnici bi postopke skrajšali z uvedbo enotne digitalne točke za oddajo dokumentacije, kjer bi investitor vse postopke vodil na enem mestu. Hkrati bi zmanjšali podvajanje soglasij različnih institucij ter uvedli zakonske roke za izdajo mnenj in dovoljenj. "Če institucija v predpisanem roku ne odgovori, se šteje, da je soglasje podano."

Pirati bi popolnoma digitalizirali sistem oddajanja vlog za pridobitev gradbenega dovoljenja in sistem urejanja in dopolnjevanja dokumentacije naredili uporabniku prijaznega.

Prerod bi problematiko reševal v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Postopki izdaje dovoljenj za enostavne gradnje po njihovi oceni ne smejo biti daljši od 30 dni. To bi dosegli z digitalizacijo in avtomatizacijo postopkov, ob spoštovanju veljavnih standardov in omejitev, predvsem na področju varovanja okolja.