Nove podrobnosti koalicijske pogodbe: molk pomeni soglasje, deregulacija ...

Z desnice je slišati pričakovanja, da bi bila koalicijska pogodba podpisana pred petkovim glasovanjem o mandatarju. A za jutri denimo kakšen dogodek še ni sklican. Ob tem pa ni jasno niti, ali bodo pogodbo sploh podpisali javno, pred kamerami, ali pa bo morda podpis minil brez večjega pompa. Ne bo pa, kot vse kaže, pred podpisom dokončno definiran način delovanja SKOKA - na tem sicer intenzivno delajo Logarjevi Demokrati, ki preigravajo več scenarijev. Od njih namreč koalicijski partnerji pričakujejo, da v naslednjih dveh tednih vložijo zakon, kjer bo SKOK povsem jasno definiran, kar trenutno v koalicijski pogodbi ni.

Pridobili pa smo še nekaj podrobnosti iz tega, skrbno varovanega dokumenta. Po prvi točki financ v njem sledi področje gospodarstva, dela in športa.

V delu, ki smo ga pridobili, pa denimo zmanjšanje regulativnih in administrativnih bremen, deregulacija ter digitalizacija in poenastavitev postopkov. Pa tudi uvedba enotnega sistema presoje vplivov predpisov in uvedba načela, da 'molk pomeni soglasje'. Kar gre razumeti, da, če upravni organ o kakšnem dovoljenju ne bi odločil v predpisanem roku, bi se prošnja avtomatsko smatrala kot odobrena.

Predvidevajo tudi deregulacijo za mikropodjetja in pravilo 1 IN - 2 OUT - ki sicer ni podrobno razloženo, z namenom zmanjšanja administrativnih bremen, pa bi to v praksi lahko pomenilo, da mora država ob sprejemu novega predpisa hkrati odpraviti oziroma poenostaviti dve obstoječi obremenitvi za podjetja.

In tudi hitrejši prehod iz izobraževanja v zaposlitev.

Kandidaturo prvaka SDS Janeza Janše za predsednika vlade je v torek vložila skupina poslancev s prvopodpisano vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec. Kandidaturo so poleg poslancev SDS s podpisi podprli tudi v trojčku NSi, SLS in Fokus ter Demokratih, s katerimi bo Janša predvidoma oblikoval vlado, in v stranki Resnica, ki bo formalno ostala v opoziciji.

Tako je pričakovati, da ga bodo poslanci teh poslanskih skupin podprli tudi na tajnem glasovanju, Janša pa bo predvidoma že četrtič postal predsednik vlade.

Po vložitvi mandatarske kandidature je danes stekel 48-urni rok, ki mora preteči do glasovanja v DZ. Glasovanje v DZ pa se lahko izvede najpozneje v sedmih dneh po izteku roka za vložitev kandidatur.

Podpredsednica DZ Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) je sicer predlagala, da bi o kandidaturi Janše DZ glasoval prihodnji torek, ko je kolegij sklical še eno izredno sejo. Kot je pojasnila, se namreč v petek izteče rok za vložitev pravnih sredstev in ustavnih pritožb glede vplivanja na marčne parlamentarne volitve. Po njenih besedah je zato na hitenje z imenovanjem mandatarja opozorila tudi pravna stroka.

Predsednik DZ Zoran Stevanović je njen predlog dal na glasovanje kolegiju, a so ga vodje poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica zavrnili.

Kolegij je nato s podporo prej naštetih poslanskih skupin in podporo poslancev narodnih skupnosti potrdil dnevni red petkove izredne seje.

Če Janša za mandatarja ne bi bil izvoljen, pa bi DZ glede na dnevni red seje odločal še o predlogu za izvedbo ponovnih volitev predsednika vlade, kjer za izvolitev zadošča navadna večina glasov poslancev.

To točko so na dnevni red pogojno uvrstili na predlog Stevanovića, saj se lahko, kot je pojasnil, v primeru Janševe neizvolitve DZ znajde v časovni stiski. O novem kandidatu za mandatarja mora namreč DZ po potrditvi sklepa, da gre v tretji krog iskanja mandatarja, odločati v 48 urah.

V primeru, da torej Janša ne bi bil izvoljen za mandatarja, se bo seja po začetku druge točke prekinila, z njeno obravnavo pa bodo nadaljevali v nedeljo.

Kandidaturo za predsednika vlade bodo v tem primeru lahko poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev vložili do nedelje do 14. ure. "Čim bližje izteku 48-urnega roka, hkrati pa dovolj prej, da se lahko opravi krajša razprava," je pojasnil Stevanović.