'To bo zelo težka situacija za sestavljanje vlade'

Gregorčič poudarja, da so pri anketah najpomembnejši predvsem trendi, ne posamezni odstotki. Po njegovih besedah se podpora Gibanju Svoboda in SDS giblje znotraj približno ene odstotne točke razlike, kar je v okvirih statistične napake.

Veliko bolj opazen pa je po njegovem mnenju vzpon Demokratov. Po treh meritvah – na začetku februarja, sredi februarja in na začetku marca – se je njihova podpora povečala iz dobrih šestih na več kot deset odstotkov opredeljenih volivcev. To po Gregorčiču pomeni, da se ta stranka vse bolj približuje prvima dvema.

Če rezultate postavimo v širši kontekst, po njegovem mnenju še vedno obstajata dva močna politična pola, vendar bo ključna razdelitev sedežev v parlamentu. Prav stranke na parlamentarnem robu bodo namreč odločale o tem, katera koalicija bo sploh mogoča.

"Če povzamemo konkretno anketo, ki jo je objavil Siol, SDS, Nova Slovenija in Demokrati skupaj zberejo približno 43 poslancev, kar ne bi zadostovalo za oblikovanje vlade. Prav tako to ne bi bila večina, kakršno v razpravah pogosto omenja predsednik SDS Janez Janša, ki govori o potrebi po trdni parlamentarni večini." Na drugi strani bi leve stranke brez Resnice dosegle približno 41 poslancev. Če bi jim dodali še Resnico, bi dosegle približno 43 mandatov, vendar bi bila takšna vlada po Gregorčičevem mnenju izjemno težavna.

V takšnem scenariju bi imel Robert Golob v koaliciji zelo raznolike partnerje, kar bi lahko povzročalo dodatne politične napetosti. Gregorčič zato meni, da bo volilni rezultat zelo tesen in da bi se lahko politična razmerja dokončno oblikovala šele po več poskusih sestavljanja vlade. "Morda zelo drugače kot danes pričakujemo."

Lukšič ob tem dodaja, da je vprašanje približevanja med Svobodo in SDS v veliki meri odvisno tudi od usode manjših strank. Če bi nekatere od njih, denimo Pirati ali Prerod, izgubile podporo ali izpadle iz politične tekme, bi se lahko razmerja med največjima strankama še dodatno spremenila.

Po njegovem mnenju obstaja tudi možnost, da bi Svoboda v določenem scenariju celo prehitela SDS, če bi se del glasov prerazporedil med večje stranke. Blokovsko gledano bi lahko desnica sicer zmagala, vendar bi bilo oblikovanje vlade kljub temu zelo zahtevno, še meni. "To bo zelo težka situacija za sestavljanje vlade."

Analitika sta komentirala tudi vprašanje posnetkov in afer, ki se v zadnjih dneh pojavljajo v javnosti in ki jih posamezni akterji pogosto zanikajo ali označujejo za iztrgane iz konteksta.

Gregorčič meni, da vsaka takšna zgodba vpliva na volilno razpoloženje. Skeptičen je do razlag, da so posnetki rezultat manipulacij z umetno inteligenco, saj meni, da bi bila takšna tehnologija v tem primeru izjemno napredna.

Po njegovem mnenju lahko politiki z zanikanjem dejstev dolgoročno izgubijo kredibilnost. Ob tem pa poudarja, da so nekatere stvari, ki se pojavljajo v teh posnetkih, v javnosti že znane. "Tokrat je bilo samo potrjeno, kako omrežje deluje."

Po drugi strani Robert Golob del svojega volilnega telesa nagovarja z argumentom, da za takšnimi objavami stojijo politični nasprotniki, predvsem SDS in Janez Janša. Volivci pa so po Gregorčičevem mnenju vse bolj utrujeni od takšnega političnega prerekanja. 

Lukšič pa meni, da posnetki ne bodo bistveno vplivali na rezultat volitev. Po njegovem mnenju bodo predvsem dodatno zmanjšali kredibilnost celotne politike.

Po njegovih besedah se zdi, da so bili podatki zbirani načrtno in se zdaj pojavljajo tik pred volitvami, kar kaže na zelo nizko raven politične kampanje. Takšen način političnega boja po njegovem mnenju meče slabo luč na vse politične akterje.

V razpravi so omenili tudi odziv nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ki je dejal, da so pred volitvami manipulacije in potvarjanje dejstev pogosti, vendar po njegovem mnenju to ne bi smelo zasenčiti bistvenega vprašanja – ocene dela vlade.

Kučan meni, da je treba podpreti vlado, ki je po njegovih besedah naredila veliko, čeprav je storila tudi napake.

Gregorčič je ob tem ocenil, da takšne izjave potrjujejo ocene, da Kučan še vedno pomembno vpliva na politično dogajanje na levem političnem polu. Po njegovem mnenju posnetki predvsem razkrivajo praznino političnega prostora.

Če politika v predvolilnem času volivcem ponuja predvsem korupcijske afere in medsebojna obračunavanja, potem po njegovem mnenju takšna politika ne more zagotoviti stabilne prihodnosti - in je ne potrebujemo.

Lukšič se strinja s Kučanom, delno pa tudi z Gregorčičem, da je to, kar se ponuja - premalo.