V avli, skozi katero prihajajo po upanje

Gre za stavbo, ki je sinonim za slovensko javno zdravstvo, zato je bila logična izbira za predvolilno soočenje tistih, ki želijo voditi državo in so prepričani, da imajo prav oni rešitve za to dolgoletno perečo problematiko.

"Politiki ves čas obljubljajo, kako bodo rešili stvari, imajo veliko idej, ko pridejo na oblast - in vemo, da se tam izmenjujejo - pa ne pride vedno do rešitev," poudarja urednica soočenja Slovenija odloča 2026 na temo zdravstva Alenka Marovt. 

Pristavi še pomenljiv podatek: do zdaj smo imeli 23 zdravstvenih ministrov, samo dva sta končala mandat.

"Ves čas se pogovarjamo o privatizaciji zdravstva, v oddaji smo se odločili, da pokažemo, kaj pomenijo dejansko zasebniki koncesionarji, da brez javnega denarja enostavno ne bi preživeli, ker večino prihodkov sestavlja denar iz koncesij," razlaga.

"Druga stvar so te pereče čakalne dobe, za katere se še vedno ne znajo dogovoriti, ali so točne ali niso točne. V 21. stoletju se še vedno pogovarjamo o digitalizaciji čakalnih dob, nimamo še informacijskega sistema, ki bi funkcioniral. Da ne govorimo o investicijah. Imamo izjemno zgovorno grafiko, kako pravzaprav potekajo pri nas investicije. Iz aneksa v aneks, evropska sredstva da, evropska sredstva ne. Ne znamo se odločiti ne o soglasjih ne o političnih odločitvah, kje bo kakšna bolnišnica stala. In to je pravzaprav modus operandi celotnega zdravstvenega sistema," se huduje novinarka z dolgoletnimi izkušnjami pokrivanja tega področja.

Urednica soočenja razkrije še, da se je 80 odstotkov vprašanj, ki so jih med pripravami na soočenje dobili od gledalcev, nanašalo na čakalne dobe.

"To je tisto, kar najbolj občutijo, o čemer največ pripovedujejo, kar jih tudi najbolj boli, kar je razumljivo. Če v nekem ne preveč prijetnem stanju kar nekaj časa čakaš na obravnavo, to ni dobro, vpliva na tvojo kakovost življenja. Ker to povsem razumemo, smo se odločili, da čakalnim vrstam namenimo kar dva bloka vprašanj, kot mi temu rečemo v našem novinarskem žargonu," je poudarila tudi voditeljica Maja Sodja.

Naša televizija je perečemu področju zdravstva torej namenila prav posebno, lastno predvolilno soočenje: "In to ne prvič. Posebno tematsko soočenje na temo zdravstva smo delali v tako velikem obsegu že na prejšnjih volitvah leta 2022, ki se je tudi po gledanosti izkazalo za zelo uspešno, saj je šlo za vsebinsko soočenje o eni sami temi in imamo tako priložnost, da jo bolj v globino razdelamo," je spomnila Sodja.

"Letos smo stvar ponovili, ker imajo predvsem bolniki občutek, da ni bilo dovolj narejenega, in verjetno je ta njihov občutek povsem pravilen," je izpostavila. "Občutek imajo, da predolgo čakajo, da se stvari ne spreminjajo v pravo smer, zato smo želeli soočiti mnenja aktualne politike in politike, ki so sodelovale v prejšnjih vladah - kateri ukrepi so bili pravi, katere bi bilo treba izboljšati," pojasnjuje voditeljica soočenja.

Predvsem pa, zakaj v zdravstveni politiki ni konsistentnosti. "Zakaj vsaka nova vlada ruši vse ukrepe prejšnje vlade? In tukaj se postavlja vprašanje, ali bi bilo treba vsaj neke ukrepe znotraj vladne politike morda sprejemati z dvotretjinsko večino, da bi na ta način presegli mandat samo ene vlade," jo je zanimalo, ali so se stranke pripravljene poenotiti v dobro bolnika ali se bodo zgolj polarizirale kot pri mnogih drugih vprašanjih.

Duhove burijo tudi investicije v zdravstvu. Kaj pravzaprav zdaj graditi? "Regionalne bolnišnice? Ta vlada je sprejela odločitev o gradnji gorenjske bolnišnice v Kranju, je ta odločitev politična ali strokovna? Omenja se ljubljanski UKC 2, kam bi ga postavili?" našteva Sodja.

Posebnost vseh predvolilnih soočenj pred tokratnimi volitvami je, da smo šli ven iz matične hiše, preden se bomo z zadnjim soočenjem vrnili domov v studio POP TV. Prejšnji teden je naš moder avtobus odpeljal v Koper, v petek ga čaka pot v Novo mesto, sledita še Kranj in Maribor.

"Osebno mislim, da boljše lokacije, kot je ljubljanski klinični center, za soočenje o zdravstvu ni. UKC Ljubljana je sinonim slovenskega javnega zdravstva. To je hiša, ki je bila v 70. letih prejšnjega stoletja zasnovana kot bolnišnica, ki humanizira bolnišnični prostor. Bolnišnice v Evropi so bile v tistem času hladne, s hladnimi prostori in arhitekt Stanko Kristl, ki jo je zasnoval, je želel to spremeniti. Te hodnike si je zamislil kot neko povezovanje različnih koncev, povezovanje bolnikov. Sem je prinesel neko povsem novo idejo, zelo napredno, zato ta stavba velja za enega pomembnejših projektov tistega časa," se voditeljica z nasmehom ozre naokrog po avli z značilnim stropom, ki je videti, kot da so na njem pristali NLP-ji.

"Je pa res, da je 50 let kasneje ta UKC poln izzivov, tudi degradacije, arhitekturnih omejitev, vzdrževanja," priznava. "Vendar moramo vedeti, da je naš UKC še vedno prostor učenja, raziskav, vrhunske medicine," takoj poudari, ob tem pa spomni, da ne smemo pozabiti niti na mariborski klinični center. "Predvsem se mi zdi pa ključno to, da je to za bolnike iz vse države prostor upanja, sočutja, človečnosti. Ko je nekdo hudo bolan in potrebuje tukajšnjo oskrbo, se pravzaprav prepusti rokam teh strokovnjakov, ki tukaj delajo, in upa, da bo iz te hiše izšel v redu," pokima.

"Moram se zahvaliti, da ste prišli na to idejo, moram pa tudi priznati, da ko sem bil seznanjen s tem predlogom, sem imel določene pomisleke. Ne želimo namreč, da je v tej hiši prisotna politika, temveč da to hišo vodi stroka. Po drugi strani pa je ta hiša, kot ste ugotovili, izjemno pomembna za celoten sistem in je verjetno res najboljši kraj, da se argumentirano razpravlja o zdravstvenem sistemu, o naši prihodnosti. To je zelo pomembno vprašanje za vse," poudarja generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug.

Prepričan je sicer, da se o slovenskem zdravstvu veliko preveč pavšalno sodi in ga tudi preveč pavšalno z enostavnimi rešitvami prodaja. "Zdravstveni sistem je zelo kompleksen, problemi so raznovrstni in z nekimi rokohitrskimi rešitvami se seveda tega sistema ne da rešiti," je od sogovornikov pričakoval soočenje različnih mnenj in oblikovanje prave ideje, kako zdravstveni sistem voziti naprej brez ideologije: "A hkrati z zavedanjem, da je sistem, čeprav je velik, tudi izjemno krhek in da ga vsak neustrezen obrat lahko še dodatno oslabi."

Upa, da je v javnosti zdaj znanih že dovolj konkretnih podatkov, na podlagi katerih javnost lahko oblikuje svoje mnenje. "Tudi politika zdaj razpolaga z boljšimi podatki, kot jih je imela pred štirimi leti. In tudi glede na izkušnje celotne Evrope lahko oblikujemo ustrezne politike," meni.

Toda navadni smrtniki imajo pogosto občutek, da se preveč govori o politikah, aferah, kadrovanju v zdravstvu. Poudarjajo, da njih zanima samo, kdaj bodo prišli na vrsto in kakšno oskrbo bodo dobili. Četudi nikogar "ne poznajo".

"Absolutno se kakovost zdravstvenega sistema, solidarnega sistema, kakor ga poznamo mi, meri prav na dostopnosti za ljudi, ki nimajo privilegijev," se strinja Jug.

Ob tem pa zagotavlja, da ne delajo razlik: "Če vi pridete po nujno oskrbo, vas zdravimo enako, ali ste brezdomec ali pa najbogatejši človek v Sloveniji. Dobili boste enak material, enak tretma, enako skrbnost. Kako se pa ljudje, če rečemo, znajdejo v našem sistemu, pa je zagotovo odvisno od več dejavnikov. Ne samo od vez, ampak morda tudi pismenosti, računalniške pismenosti. Če pogledamo samo čakalne vrste, vidimo, da lahko za enako dejavnost pri nekem izvajalcu trajajo več let, pri drugem izvajalcu pa lahko samo nekaj tednov. Ljudje verjetno ne znajo niti uporabiti vseh mehanizmov, da bi prišli hitreje do storitev. Vendar, da, zdravstveni sistem se meri po dostopnosti do malega človeka in mi se trudimo biti enako dostopni za vse. Tudi vsi čakalni seznami se vodijo korektno na ta način, ni preskakovanja. To, kar smo poznali pred leti, tega - jaz si upam trditi vsaj v naši ustanovi - ni. Bognedaj, da bi bila pa tukaj zadaj prisotna še kakšna korupcija," zmaje z glavo.

O sebi pravi, da zelo široko spremlja ne le zdravstvo, ampak celotno dogajanje v Sloveniji. "Berem naklonjene in še bolj nenaklonjene izjave. Žal imam občutek, da ljudje v Sloveniji nimamo prave slike o zdravstvenem sistemu in sledimo bolj ideološko tem našim nazorom, kakor da bi poskušali razumeti, kaj nam druga stran govori. S tem si prikrajšamo neko širše videnje," opozarja. Dodaja, da se zdravstvo v Sloveniji zelo politizira in se tako tudi predstavlja javnosti.

V UKC-ju imajo sicer Urad za pohvale in pritožbe, kjer dobivajo tako ene kot druge. Po Jugovih besedah se je trend v zadnjih letih sicer obrnil in prejemajo precej več pohval kot pritožb. Zagotavlja, da vsako pritožbo obravnavajo resno, tudi najmanjše malenkosti: "Zavedamo se, da smo toliko dobri, kolikor nas vidijo ljudje."

Prav tako ve, da mali človek zdravstvu očita tudi povsem operativne stvari, kot je denimo (predrago) parkiranje. Jug pravi, da tudi sami podpirajo selitev Onkološkega inštituta k ljubljanski obvoznici, ki bi predvsem migrirajočim pacientom omogočila bistveno lažji dostop kot v center Ljubljane. Z naslednjim mesecem bodo prevzeli lokacijo zaporov na Povšetovi na drugi strani Ljubljanice in tam uredili parkirišče, kjer bodo po Jugovih napovedih skušali urediti bistveno cenejše parkiranje. "Žal so bile parkirne hiše v okolici UKC-ja sprivatizirane in zdaj uporabljajo tržne cene, kar je verjetno neprimerno, glede na to, da ljudje res prihajajo v velikih stiskah. Tukaj je bilo v preteklosti narejenih veliko napačnih korakov, popravimo to, kar se da," zaključuje.

Nazadnje pa ne gre mimo zloglasnih žilnih opornic, okoli katerih je bilo prelitega na litre črnila in so sinonim za afero v zdravstvu. "V letošnjem letu smo uspeli izpeljati javni razpis, s katerim smo znižali ceno žilnih opornic na polovico prejšnje cene. Torej ni res, da se ne da, in ni res, da nočemo. Morda se to nekomu zdi nepomembno, ampak mi imamo resursov, kolikor jih imamo. In če se resursi izgubljajo za nepotrebne stvari, za nepotrebne posege, korupcijo, potem seveda zmanjka denarja tam, kjer bi ga bistveno bolj potrebovali. In ja, vsaka stvar je pomembna. Veliki premiki se zgodijo z majhnimi koraki, ki jih vztrajno delamo," zatrdi direktor največje slovenske bolnišnice.