Prihodnost dolgotrajne oskrbe: nadgradnja sistema ali koreniti popravki?

Dolgotrajna oskrba (DO) je "pomemben civilizacijski dosežek", poudarjajo v Gibanju Svoboda, "ki zagotavlja varnost in dostojanstvo najbolj ranljivim med nami". "Gre za obsežen in kompleksen sistem, zato so določeni izzivi v začetni fazi razumljivi." Zdi se jim bistveno, da se težave pravočasno prepoznajo ter se jih odgovorno, strokovno in sproti odpravlja.

Sistem prvič vzpostavlja sistemsko, javno in solidarno financirano pravico, dostopno vsem, ne glede na dohodek ali kraj bivanja, poudarjajo v Levici. "Z dolgotrajno oskrbo bomo zagotovili, da bo vsak posameznik, ne glede na višino osebnega dohodka ali socialni položaj, deležen enakih storitev DO," pa pravijo v stranki SD.

A vrstijo se nekateri ostri očitki na račun sistema. V Resnici pravijo, da bi upokojenci morali biti ti, ki dodatek k dolgotrajni oskrbi potrebujejo, in ne, da ga plačujejo: "To potem ni medgeneracijska solidarnost."

"To je čisti kaos, ki ga bo treba ustaviti v prvih stotih dneh nove vlade," pa menijo Demokrati Anžeta Logarja. Vlada jo je po njihovem mnenju "naredila za finančno nevzdržno, še bolj zaskrbljujoče pa je, da jo je zasnovala globoko nepravično do ljudi v korist države. Ljudje plačujejo prispevek za storitev, ki je pogosto ne dobijo, torej na zalogo. Izvajalci so preobremenjeni, denar pa se porablja netransparentno." Njihov ključni ukrep v primeru za stranko ugodnega izida volitev bo tako "da se zdravstvena nega vrne tja, kamor sodi, v obvezno zdravstveno zavarovanje".

V SDS dolgotrajno oskrbo kot sistemsko ureditev podpirajo. "Prav naša vlada je po več kot dvajsetih letih razprav in 126 različicah predlogov zakon o dolgotrajni oskrbi tudi sprejela. Vlada dr. Roberta Goloba je nato izvajanje zakona zamaknila, zaradi česar danes ljudje plačujejo prispevek za sistem, ki v praksi še ne deluje v celoti," pravijo.

Želijo si, da se zakon začne dejansko izvajati in da ljudje dobijo storitve, za katere plačujejo. Ključne izboljšave vidijo predvsem v kadrovski krepitvi sistema, boljši organizaciji centrov za socialno delo, zagotovitvi dovolj izvajalcev ter večji dostopnosti oskrbe na domu.

Pirati trenutno ureditev dolgotrajne oskrbe vidijo kot "zgolj ureditev vprašanja, kdo financira oskrbo v domovih, saj se je v ta namen vzpostavila nova oblika socialnega zavarovanja, medtem pa je oskrba na domu še povsem nefunkcionalna". V NSi pa bi poenostavili in skrajšali predvsem postopke za uveljavljanje pravic in zagotovili ustrezno informacijsko podporo.

V Prerodu sicer menijo, da je bila ureditev zastavljena ambiciozno in načeloma pravilno, vendar pa je v trenutni fazi ne podpirajo v celoti. Problem vidijo predvsem v izvedbi: "Država je do danes pobrala na desetine milijonov evrov prispevkov za dolgotrajno oskrbo, hkrati pa sistem na terenu, predvsem storitve na domu, doživlja kadrovski in operativni kolaps."

Problem s kadrom izpostavljajo tudi nekatere druge stranke. "Kader bi morali iskati med etabliranimi zasebniki, ki že izvajajo delo na domu, ne, da jih onemogočamo z zakonom," menijo v Resnici. Ukinili bi Ministrstvo za solidarno prihodnost, zaposlene pa iskali tudi na trgu dela, z možnostjo prekvalifikacije. "Zaposlenih ne bi iskali v tujini, ker moramo za starostnike zagotoviti ljudi iz domačega okolja," poudarjajo.

V NSi pa pravijo, da bi "izboljšali plače v dolgotrajni oskrbi in uredili delovne pogoje na način, da bo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja lažje. Zato bomo hitreje dvignili normative za socialni del oskrbe, poleg tega pa uredili normative tudi za zdravstveni del."

Pomanjkanje kadra se stranki SDS zdi največji problem. Zato želijo izboljšati delovne pogoje in zagotoviti ustreznejše plačilo zaposlenih ter zmanjšati administrativne obremenitve, "ki danes jemljejo čas za delo z ljudmi".

Najprej je treba stabilizirati kadre, menijo v Prerodu: "Plačni sistem za negovalne, socialne in zdravstvene poklice je popolnoma nekonkurenčen. Na razpisana delovna mesta se v DSO in CSD pogosto ne prijavi nihče, ker ljudje raje odidejo v Avstrijo, Italijo ali v poklice z manjšim stresom." Pomembno se jim zdi tudi, kakšni so zaposleni, ki bi morali biti "empatični, prijazni, spoštljivi posamezniki, ki se bodo pripravljeni učiti o gerontologiji, negi, demenci, novih pristopih".

V Svobodi napovedujejo, da so ključni bodoči ukrepi izboljšanje plačnega položaja zaposlenih, razbremenitev administrativnega dela, dodatno izobraževanje in sistemsko vključevanje novih profilov zaposlenih. "Podpiramo aktivno zaposlovanje domačega kadra, priznavanje kompetenc ter nadzorovano vključevanje tujih delavcev ob ustrezni integraciji. Pomemben del rešitve je tudi razvoj skupnostnih oblik oskrbe, ki zmanjšujejo institucionalne obremenitve," so zapisali.

Sistem je zaposlenim v socialnovarstvenih zavodih prinesel stabilnejše in boljše delovne pogoje, kar se že kaže tudi v manjšem številu praznih postelj v domovih, pa pravijo v Levici: "V tem mandatu smo uveljavili poseben kadrovski zakon z vrsto ukrepov, ki zaposlenim olajšujejo vsakodnevno delo in jih bomo glede na potrebe sistema še nadgrajevali."

Ta zakon so podprli tudi v SD, ker pa se veljavnost ukrepov, predvidenih v omenjenem zakonu, izteče konec letošnjega leta, "bi na podlagi predhodno opravljene analize primernosti in učinkov doslej izvedenih ukrepov sprejeli nov zakon o začasnih ukrepih, s katerim bi podaljšali njihovo veljavnost, zagotovili finančna sredstva za že obstoječe ukrepe in po potrebi uvedli dodatne". Hkrati pa bi tudi preverili možnosti za dodatno nagrajevanje zaposlenih pri tistih izvajalcih storitev dolgotrajne oskrbe, kjer je pomanjkanje kadra najbolj izrazito, še dodajajo v SD.

S plačno reformo so se plače zaposlenih povišale, Levica pa je razširila krog upravičencev do dodatka za delo z osebami z demenco, poudarjajo v levo usmerjeni stranki. Zato se jim v naslednjem mandatu zdi nujen dodaten dvig plač in uvedba posebnih dodatkov na področju dolgotrajne oskrbe, saj mora biti to področje dolgoročno stabilno in privlačno za zaposlene. "Raziskali bomo tudi možnosti dodatnih ugodnosti za zaposlene na področju dolgotrajne oskrbe, kot so kadrovska stanovanja in možnost varstva otrok v primeru večizmenskega delovnika," so še zapisali. Za uvedbo teh ugodnosti se bodo zavzemali tudi v stranki Pirati, so napovedali.

Veliko prahu dviga tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. V NSi bi prispevek takoj ukinili za upokojence in za zavezance, ki ga plačujejo dvojno. "Kar zadeva ostale zavezance, bomo prispevek ukinili ali ga prilagodili potem, ko bo znan dejanski obseg sredstev, ki so potrebna za izvajanje vseh storitev dolgotrajne oskrbe," pravijo. Ker se te trenutno izvajajo še v omejenem obsegu, zanesljivih podatkov nimajo.

"Plačevanje prispevka je treba takoj začasno zamrzniti, dokler sistem dolgotrajne oskrbe ne bo dejansko deloval v celoti, prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence pa ukiniti," so prepričani v SDS.

Zato pravijo, da bi prispevek ukinili, saj po njihovo ni sprejemljivo dodatno obremenjevati generacije, ki je v sistem prispevala celotno delovno dobo. "Takšna ureditev ni solidarna, ker breme prelaga na ljudi, ki so svoje obveznosti že izpolnili, še posebej ob dejstvu, da sistem dolgotrajne oskrbe v praksi še ne deluje v celoti," menijo in poudarjajo, da ukinitev prispevka za upokojence ne bo vplivala na izvajanje dolgotrajne oskrbe.

V stranki Pirati prispevka ne bi ukinjali, bi pa omeliji njegovo plačevanje s strani upokojencev, brezposelnih in omejili pretirane prispevke, ki jih je ta prinesla za samostojne podjetnike.

"Ljudje plačujejo prispevek za storitev, ki je pogosto ne dobijo, torej na zalogo. Izvajalci so preobremenjeni, denar pa se porablja netransparentno," pa dodajajo Demokrati.

"Ko enkrat prispevek uvedeš, ga je zelo težko ukiniti," menijo v Resnici: "Lahko ga preoblikujemo in naredimo bolj smiselnega." Pravijo, da potrebujejo zagotovilo, da bo denar porabljen za točno to, čemur je namenjen - za finančno brezskrbnost pomoči potrebnih: "Krpanje lukenj iz proračuna ZZZS ne pride v poštev. Do zadnjega evra se mora denar porabiti za DO."

V SDS pa so prepričani, da ukinitev prispevka ne bi prinesla nikakršnih negativnih posledic za uporabnike: "Sistem dolgotrajne oskrbe se bo izvajal tudi brez te nesolidarne dodatne obremenitve za upokojence."

V Svobodi poudarjajo nujnost prispevka in izpostavljajo koristi, ki jih je ta prinesel. "Prav s tem prispevkom zagotavljamo, da dolgotrajna oskrba postane dostopna vsakomur, ne glede na njegov socialni položaj ali življenjske okoliščine". V primeru ukinitve bi se znova soočili z višjimi položnicami in slabšo kakovostjo oskrbe za naše starejše, poudarjajo.

Najprej bi ukinitev prizadela najranljivejše, so prepričani v Levici: "Brez namenskega vira financiranja bi se odprla pot podfinanciranju, daljšim čakalnim dobam in postopnemu prenašanju stroškov na posameznike." Alternativa je namreč trg, torej dražje in plačljive storitve ter večja odvisnost od osebnih prihrankov ali podpore družine, poudarjajo.

"V primeru ukinitve prispevka za uporabnike bi v javni blagajni za dolgotrajno oskrbo nastal finančni primanjkljaj, ki bi po nekaterih ocenah iz lanskega leta znašal približno 70 milijonov evrov. Ob staranju prebivalstva in naraščanju števila upravičencev bi se ta znesek v prihodnjih letih le še povečeval," svarijo v SD.

Ukinitve ne podpirajo niti v Prerodu: "Obstoječo težavo 'pravice obstajajo, storitev pa ni' bi nadomestila še hujša težava: 'denarja ni, pravice ni, storitve ni'. To je najslabša mogoča kombinacija."

Številni očitki letijo tudi na dolgotrajne postopke, čakalne dobe in izvajanje ter dostopnost oskrbe v praksi. Postopke za uveljavljanje pravic bi po volitvah poenostavili, skrajšali in zagotovili ustrezno informacijsko podporo, pravijo v NSi. Očitajo nedelujoč informacijski sistem in v primeru za stranko ugodnega izida volitev napovedujejo, da bodo prednostno poskrbeli za ustrezen informacijski sistem.

Boljšo dostopnost storitev (ne glede na kraj bivanja in dohodek) v Prerodu vidijo v krepitvi CSD, ocenjevalnih timov in izvajalcev domače oskrbe. Dodajajo: "Potrebujemo tudi: enotno mrežo izvajalcev v vseh regijah, pravičnejše in višje nadomestilo tam, kjer storitev ni mogoče zagotoviti, razvoj e-oskrbe in mobilnih ekip za odmaknjene kraje, popolno digitalizacijo postopkov, da ljudje ne bodo izgubljeni med institucijami." Da ljudje že plačujejo prispevek, oskrbe pa ne prejemajo, se jim zdi nesprejemljivo: "Potrebujemo jasen standard, koliko je sprejemljiva čakalna doba za dolgotrajno oskrbo."

"Čakalne dobe morajo postati pregledne in javno dostopne. Vzpostavili pa bomo tudi zakonsko določene kadrovske normative in izboljšali delovne pogoje," napovedujejo Logarjevi Demokrati. "Celostna oskrba starejših bo tako temeljila na njihovih dejanskih potrebah in ne na administrativnih obrazcih, kot je to zdaj, ki upravičencem dodeljujejo, koliko minut jim pripada za oskrbo, namesto tega, kaj potrebujejo. To je popoln absurd," menijo.

Tudi Pirati napovedujejo, da se bodo zavzemali "za debirokratizacijo postopkov izdajanja odločb, ki so v tem trenutku nedopustno dolgi".

Da je prav ta sistem preveč tog in neživljenjski, so opozarjali predvsem v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Nad 'štetjem minut' za storitve niso navdušene niti nekatere druge stranke. "Ker nalaga dodatno delo zdravstveno-negovalnemu kadru," menijo v Prerodu. Zato se bodo zavzemali, "da se princip štetja minut zamenja s sistemom pavšala za posamezno kategorijo DO".

Z ocenami Skupnosti socialnih zavodov se strinjajo tudi v SDS, kjer bi sistem prilagodili tako, da bo bolj usmerjen v uporabnika, pri čemer bo obseg storitev temeljil na realnih potrebah posameznika. V NSi so podobnega mnenja, trdijo, da je treba upoštevati dejstvo, "da pri dolgotrajni oskrbi ne gre za proizvodni proces, temveč oskrbo ljudi, ki imajo različne potrebe".

"Delo je treba razdeliti glede na različne tipe oskrbovancev in njihovih potreb ter plačilo za oskrbovalce urediti po sistemu pavšala glede na tip nalog, ki jih je za posamezen tip oskrbe potrebno zagotoviti," poudarjajo Pirati.

"Menimo, da strogo normativno odmerjanje časa posamezne storitve ni vedno najprimernejša rešitev," pa so zapisali v SD. Pomembne se jim zdijo tudi individualne potrebe uporabnikov.

V Svobodi se opozoril izvajalcev zavedajo, zato podpirajo postopno prilagoditev modela v smeri večje fleksibilnosti in individualizacije oskrbe.

V Levici pa poudarjajo, da gre pri postopku za napačno razlago in da ne temelji na 'štetju minut': "Oskrbovalka ali drug izvajalec v tablico vnese opravljeno storitev, informacijski sistem – poudarjamo, da to ni informacijski sistem CSD – pa jo samodejno pretvori v časovno enoto. Takšen način dela zagotavlja preglednost, enotno obravnavo storitev ter transparentno in sledljivo evidentiranje opravljenega dela."