Kakšno politiko glede Bližnjega vzhoda podpirajo stranke?

Vprašanja smo še pred začetkom ameriško-izraelskih napadov na Iran poslali osmim strankam, ki jim je ob začetku kampanje kazalo, da se bodo prebile v parlament: SDS, Gibanje Svoboda, SD, Demokrati, Levica in Vesna, NSi-SLS-Fokus, Resnica ter Prerod. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je s tega seznama izpadla stranka Prerod, nanj pa so se uvrstili Pirati, zato smo naknadno vprašanja poslali tudi njim. Odgovore omenjenih strank na naša vprašanja objavljamo v celoti.

SDS: V SDS smo na strani iranskega ljudstva, ki je že več desetletij pod oblastjo, ki sistematsko krši pravice državljanov, še zlasti žensk. Zagovarjamo deeskalacijo trenutnih razmer, pri čemer poudarjamo, da je treba v prvi vrsti zaščititi slovenske državljane v regiji in jih varno vrniti nazaj domov, če to želijo.

Gibanje Svoboda: V Gibanju Svoboda nasprotujemo vsakršnim enostranskim agresivnim akcijam. Svet ne potrebuje novih vojn in umiritev razmer v že tako turbulentni regiji je nujna. V primeru Irana je naše vodilo neomajna podpora pogumu iranskega prebivalstva v boju za človekove pravice in boljšo prihodnost. Prihodnost Irana mora biti v rokah tamkajšnjega prebivalstva.

Levica in Vesna: Ne. Situacija v svetu je resna, predvsem zaradi politike ZDA pod Trumpom. Napad na Iran nima nikakršne podlage v mednarodnem pravnem redu. Za razliko od časov invazije na Irak se trenutna ameriška administracija niti ne trudi fabricirati lažnih opravičil zanj. Kriza ima poleg varnostnega tudi močan geopolitični in energetski kontekst. Bližnji vzhod je eno ključnih območij svetovne nafte, Iran pa ima ene največjih zalog na svetu, zato so nadzor nad energetskimi tokovi, pomorskimi potmi in vpliv v regiji pomembni strateški interesi velikih sil.

SD: Ne. Zadnja stvar, ki jo svet potrebuje, je nova vojna. Neavtoriziran napad Izraela in ZDA na Iran lahko razumemo kot kršitev mednarodnega prava. Spopad je že destabiliziral regijo, povzročil porast sektaškega nasilja in prekinil najpomembnejšo energetsko pot v regiji. Svet in EU bosta konflikt lahko najbolj občutila v obliki inflacije skozi rast cen blaga in storitev ter izpostavljenost morebitnim begunskim valovom. Varnostnih ciljev ni mogoče doseči z bombardiranjem, temveč z dialogom za mir. Pozivamo k deeskalaciji, vrnitvi k pogajanjem in spoštovanju mednarodnega prava.

NSi-SLS-Fokus: Z zaskrbljenostjo spremljamo nadaljnjo eskalacijo nasilja. Nasilje nad civilisti se mora čim prej končati. Režim v Iranu si zaradi svojih dejanj ne more zaslužiti simpatij ali podpore. Gre za krvavi režim, ki zapira, muči, izganja, ubija stotisoče svojih sodržavljanov. Poleg tega s podporo in financiranjem svojih posredniških milic prispeva k destabilizaciji širše regije ter poglablja negotovost in konflikte. Želimo si demokratičen prenos oblasti na iransko ljudstvo.

Demokrati Anžeta Logarja: Iran je država, ki podpira terorizem, destabilizira Bližnji vzhod in predstavlja nevarnost za svobodni svet. Ne podpiramo solo akcij, ki nimajo podlage v mednarodnem pravu. Smo pa zdaj soočeni z izredno eskalacijo razmer in izjemnim varnostnim tveganjem, ki se bo še zaostrovalo, zato se moramo kot država poenotiti in zavzeti enotno stališče glede tega. Sprašujemo se, zakaj predsednik vlade še ni sklical seje sveta za nacionalno varnost in vrha slovenske politike na to temo, saj ta eskalacija prinaša bistvena nova tveganja na področju varnosti; od zbujanja spečih celic znotraj EU, verjetnosti destabilizacije trga energentov, do povečanja migracijskih pritiskov. Slovenska politika mora najti soglasje, kako naprej, saj smo vsi skupaj kar naenkrat postavljeni pred novo realnost, ki je zelo zelo nevarna.

Resnica: Napada ne podpiramo in ga obsojamo. Takšna vojaška eskalacija pomeni dodatno destabilizacijo že tako napete regije. Ena od neposrednih posledic je lahko rast cen energentov na svetovnih trgih, kar praviloma vodi tudi v višjo inflacijo in dodatno gospodarsko negotovost. Največje breme takšnih konfliktov na koncu vedno nosijo navadni ljudje, tako v regiji kot tudi drugod po svetu.

Pirati: Ne podpiramo napada, saj ta ni skladen z mednarodnim pravom. Pirati menimo, da bi se Slovenija v okviru EU morala boriti za obnovo mednarodnega reda.

Prerod: V Prerodu – Stranki Vladimirja Prebiliča obžalujemo, da je na že tako nestabilnem Bližnjem vzhodu izbruhnila nova vojna. Verjamemo, da gre za nepotrebno vojaško intervencijo ZDA in Izraela, s ciljem menjave režima v Iranu. Čeprav v Prerodu odločno podpiramo iransko ljudstvo v njegovem boju za demokratizacijo države in družbe, pa hkrati ne verjamemo in odločno zavračamo kakršnekoli nasilne menjave režimov. Ne glede na cilje vojaške operacije, gre za kršitev tako mednarodnega prava, kot tudi Ustanovne listine OZN, saj operacija nima nikakršnega mednarodnopravnega ali siceršnjega mandata ali legitimnosti. Verjamemo, da bi se morala vsa odprta vprašanja reševati z diplomacijo in brez žrtev tako v Iranu, kot tudi v širši bližnjevzhodni regiji. Ta – bolj kot intervencije in nove vojne – potrebuje mir, možnost gospodarskega razvoja in demokratizacije.

SDS: Menimo, da Slovenija v tem primeru ni pokazala dovolj politične iniciative. Na pobudo se nismo vsebinsko odzvali, temveč smo preprosto sledili večini, pri čemer smo bili o sami ideji obveščeni med zadnjimi in smo posledično sprejeli odločitev brez ustreznega premisleka in utemeljenega stališča. To kaže na pomanjkanje strateške priprave in šibko diplomatsko mreženje. Če bi vodili vlado, bi ravnali drugače. Ob morebitnem klicu predsednika ZDA bi zaradi učinkovite in pravočasne diplomacije že poznali okvir pobude ter njene cilje. Pred javnim odzivom bi se najprej uskladili s ključnimi partnericami v EU in preverili, ali iniciativa prispeva k dejanskemu utrjevanju miru in mednarodne stabilnosti.

Gibanje Svoboda: Slovenska politika mora v tem primeru biti tudi v prihodnje načelna, temelječa na spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava ter na pravici palestinskega prebivalstva do samoodločbe in rešitve dveh držav, ki živita druga ob drugi v miru in varnosti. Ameriška (ali katerakoli) prizadevanja za rešitev krize v Gazi je sicer treba podpreti. A glede na to, da Listina Odbora za mir presega ozek okvir Gaze in odpira nekatera pomembna vprašanja (zlasti glede spoštovanja načel in strukture OZN, ki jih nikakor ne smemo postaviti pod vprašaj), verjamemo, da je pravilno, da se Slovenija na tej stopnji ni pozitivno odzvala na povabilo v Odbor za mir. Pri usklajevanju nadaljnjih stališč pa še naprej ostajamo v rednih stikih z zaveznicami znotraj EU.

Levica in Vesna: Ne. To je slab Trumpov poslovni scenarij za mir, ki tudi nima širše mednarodne podpore. Podpiramo rešitev dveh držav kot edini dolgoročno vzdržen okvir. Slovenija mora v EU in OZN aktivno zagovarjati Palestino kot samostojno državo, ustavitev širjenja in odstranitev nezakonitih izraelskih naselbin ter dosledno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava.

SD: Socialni demokrati dolga leta zagovarjamo rešitev dveh držav, saj je to edina rešitev, ki zagotavlja dolgoročno varnost Izraela in pravico Palestincev do lastne države. Zato smo v tem mandatu tudi priznali Palestino, naši odločitvi pa so sledile tudi druge vodilne države, kot sta Francija in Združeno kraljestvo. Ključno je trajno premirje, zaščita civilistov ter okrepitev humanitarne pomoči. SD se zavzema za trajne rešitve znotraj obstoječih mednarodnih organizacij, kot so OZN, ne pa v politično motiviranih pobudah brez jasnega mandata in vključujočega okvira, katerih vodilne članice ta trenutek vodijo aktivno agresijo v regiji v imenu ''miru''.

NSi-SLS-Fokus: Enostranske politične odločitve niso prava pot. Države EU morajo zavzeti enotno stališče in si prizadevati za mir. V Gazi trenutno velja šibko premirje, ki pa omogoča vsaj dostavo humanitarne pomoči. Za Slovenijo kot majhno državo je strateški interes, da ohranimo obstoječi sistem mednarodnega prava. OZN mora ostati vrhovni "forum", kjer se določijo rešitve za mir. Se pa mora OZN reformirati, da bo lahko nudila odgovore na novo geopolitično realnost, ki smo ji priča.

Demokrati Anžeta Logarja: Podpiramo rešitev dveh držav, Palestine in Izraela, ki bi temeljila na dogovoru med sprtima stranema, saj bi le taka rešitev lahko vodila do dolgotrajnega miru v tistem delu sveta. Prav tako pa podpiramo tudi vse legitimne mirovne pobude, ki nastanejo znotraj mednarodnih organizacij.

Resnica: Podpiramo politično in diplomatsko rešitev konflikta, ki mora zagotavljati varnost civilnega prebivalstva na obeh straneh ter dolgoročno stabilnost regije. Trajna rešitev mora temeljiti na mednarodnem pravu, dialogu in političnem dogovoru. Kar zadeva t. i. Trumpov Odbor za mir, menimo, da sodelovanje Sloveniji ne prinaša konkretnih koristi, lahko pa pomeni dodatne stroške in politična tveganja. Zato ocenjujemo, da je odločitev vlade, da se pobudi ne pridruži, smiselna. Zunanjepolitične poteze morajo temeljiti na jasni oceni, kaj prinašajo Sloveniji.

Pirati: Trumpovemu vabilu se ne bi odzvali, saj to ni resna ponudba, temveč predvsem Trumpovo arogantno nastopaštvo in norčevanje iz mednarodnega prava. Podpiramo rešitev dveh držav in evropsko mirovno misijo v Gazi.

Prerod: S priznanjem Palestine smo naredili pravi korak. Podpirati moramo prizadevanja, da postane samostojna in neodvisna država. Znotraj EU si moramo prizadevati za skupne sankcije za Izrael, tudi skozi suspenz Pridružitvenega sporazuma. Podpiramo rešitev dveh držav, takojšnjo trajno prekinitev ognja, izpustitev talcev, neoviran humanitarni dostop ter obnovo političnega procesa pod okriljem OZN in s koordinirano vlogo EU. Ne podpiramo delovanja Odbora za mir, saj ta s svojim delom in cilji spodkopava temelje mednarodne ureditve, ki temelji na mednarodnem pravu in načelih, zapisanih v Temeljni listini OZN. Prav tako odbor ne skriva ambicij, da si podredi celoten sistem OZN oziroma vzpostavi novo mednarodno ureditev, ki temelji ne na pravilih in pravu, ampak na moči in sili. Slovenija sama nima kaj iskati v tem odboru, saj s tem realno ne bi pridobila nič. Pogojno sprejemamo status opazovalca EU, pri čemer bi moral biti cilj EU predvsem ustavitev genocida v Gazi oziroma aktivno sodelovanje pri definiranju statusa palestinskih ozemelj in sodelovanje v pogajanjih za mir v Ukrajini.

SDS: Ključno je, da ohranjamo dobre odnose s tradicionalnimi zavezniki v Evropi, Bližnjem vzhodu in tudi v transatlantskem prostoru. Glede takšnih vprašanj je treba delovati tudi usklajeno z EU, saj lahko tako dosežemo največ.

Gibanje Svoboda: Vprašanje o vabilu izraelskega predsednika vlade v Slovenijo bi moralo biti brezpredmetno. Ne samo, da je Mednarodno kazensko sodišče izdalo priporni nalog za izraelskega predsednika vlade, tudi slovenska vlada je lani sprejela ukrep o prepovedi obiska izraelskega predsednika vlade. Ukrep jasno pravi, da Slovenija ne more sprejemati obiskov najvišjih državnih predstavnikov, zoper katere tečejo postopki zaradi storitve vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost. Prav tako je brezpredmetno vprašanje o vabilu v Izrael. Če pa bi do njega slučajno prišlo, bi ga zaradi genocidne politike izraelske vlade in obtožb Mednarodnega kazenskega sodišča zavrnili.

Levica in Vesna: Ne. Njegovo mesto je pred sodiščem v Haagu, ne na diplomatskih srečanjih.

SD: Ne. Slovenija mora ravnati v skladu z mednarodnimi obveznostmi do Mednarodnega kazenskega sodišča. Odnosi z Izraelom so pomembni, vendar niso nad spoštovanjem mednarodnega prava.

NSi-SLS-Fokus: Počakajmo na parlamentarne volitve v izraelski Kneset, ki bodo v letošnjem letu, ter na konstituiranje nove vlade.

Demokrati Anžeta Logarja: Demokrati spoštujemo vladavino prava. Slovenija je ena izmed ustanovnih članic Mednarodnega kazenskega sodišča in je zavezana spoštovanju njegovih odločitev. Pika.

Resnica: Slovenija mora izhajati iz načela spoštovanja mednarodnega prava. Ob tem pa vidimo, da se mednarodno pravo v praksi pogosto uporablja selektivno, odvisno od političnih interesov posameznih držav ali blokov. Prav zato je pomembno, da majhne države, kot je Slovenija, zagovarjajo dosledno in enako uporabo pravil za vse.

Pirati: Ne. Benjamina Netanjahuja bi kvečjemu povabili v Slovenijo zato, da ga lahko aretiramo.

Prerod: Ne. Če je zoper predsednika vlade tuje države izdan veljaven nalog Mednarodnega kazenskega sodišča, takšnega obiska ne bi spodbujali ne s povabilom v Slovenijo ne z udeležbo v Izraelu. Slovenija mora ravnati načelno in skladno z mednarodnim pravom, saj dvojna merila spodkopavajo verodostojnost naše zunanje politike in celotnega sistema mednarodne pravičnosti. Hkrati pa to ne pomeni prekinitve dialoga. Podpiramo politično in diplomatsko reševanje konflikta ter humanitarne napore, a na ravni, ki ne relativizira obveznosti do mednarodnih sodišč in ne daje politične legitimnosti osebam, zoper katere tečejo postopki oziroma so izdani nalogi.

SDS: Ključno je, da ohranjamo dobre odnose s tradicionalnimi zavezniki v Evropi, Bližnjem vzhodu in tudi v transatlantskem prostoru. Glede takšnih vprašanj je treba delovati tudi usklajeno z EU, saj lahko tako dosežemo največ.

Gibanje Svoboda: Absolutno. Dosledno spoštovanje odločitev mednarodnih sodišč mora ostati eno ključnih vodil slovenske politike. S tem potrjujemo našo zavezanost mednarodnemu pravu, univerzalnim vrednotam človekovih pravic ter načelni in dosledni zunanji politiki.

Levica in Vesna: Da.

SD: Da. Socialni demokrati bi podprli ukrepanje Slovenije v skladu z našimi mednarodnimi obveznostmi. Spoštovanje odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča je naša mednarodna zaveza in temeljna vrednota naše načelne zunanje politike. Mednarodno pravo velja za vse enako ali pa ne velja za nikogar.

NSi-SLS-Fokus: Slovenija je zavezana spoštovanju mednarodnega prava.

Demokrati Anžeta Logarja: Seveda.

Resnica: Slovenija mora spoštovati svoje mednarodne obveznosti in pravni red, ki ga je sama sprejela. Hkrati pa je treba odkrito povedati, da mednarodno pravo izgublja verodostojnost, kadar se uporablja selektivno. Če naj bo sistem legitimen, morajo pravila veljati enako za vse države in vse voditelje.

Pirati: Da.

Prerod: Da, Slovenija mora dosledno spoštovati odločitve mednarodnih sodišč, tudi ko gre za zaveznike Zahoda. V primeru obiska osebe z veljavnim nalogom ICC bi ravnali skladno z obveznostmi države pogodbenice Rimskega statuta. Dvojna merila rušijo verodostojnost Evrope in mednarodnega prava.

SDS: Morebitne sankcije je treba presojati na podlagi preverjenih dejstev in ugotovitev pristojnih mednarodnih mehanizmov, ki presojajo domnevne kršitve mednarodnega humanitarnega prava.

Gibanje Svoboda: Slovenija bi morala nadaljevati z dosedanjo politiko zavzemanja za ukrepe zoper izraelsko vlado (op. gre za ukrepe proti vladi in ne ukrepe proti izraelskemu prebivalstvu), saj slednja nadaljuje s kršitvami mednarodnega prava, genocidno politiko in popolnim ignoriranjem načel sodobne mednarodne skupnosti.

Levica in Vesna: Nekatere ukrepe proti Izraelu smo že sprejeli, vendar to po naši oceni še zdaleč ni dovolj, saj Izrael še naprej izvaja načrt konsolidacije ozemlja s pomočjo etničnega čiščenja in genocida. Uvesti je nujno popoln embargo na izdelke iz Izraela, posebej v sektorju vojaške opreme, kjer je treba tudi dosledno preprečiti tranzit v tretje države. Slovenija mora podpreti tudi neodvisne mednarodne preiskave domnevnih vojnih zločinov in se pridružiti tožbi zoper Izrael.

SD: Slovenija je že med tem mandatom zagovarjala strožje ukrepanje proti kršiteljem mednarodnega humanitarnega prava. Znotraj naših pristojnosti smo na primer uvedli embargo na izraelsko orožje. Žal smo pri ukrepanju omejeni, saj za pridružitev ukrepom/sankcijam potrebujemo mandat OZN ali EU, ki ga je ta trenutek nemogoče doseči.

NSi-SLS-Fokus: Ključne zunanjepolitične odločitve Slovenije morajo biti oblikovane in sprejete v tesnem usklajevanju s skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije ter odražati enotnost, solidarnost in strateške usmeritve Unije.

Demokrati Anžeta Logarja: Če bi bile v skladu z našimi interesi in usklajene znotraj Evropske unije.

Resnica: Kršitve mednarodnega humanitarnega prava je treba obravnavati resno, ne glede na to, kdo jih stori. Odločitve o sankcijah pa morajo temeljiti na preverjenih ugotovitvah neodvisnih institucij ter na jasni oceni posledic. Cilj mora biti zmanjšanje nasilja, zaščita civilnega prebivalstva in spodbujanje politične rešitve konflikta.

Pirati: Da.

Prerod: Da, podprli bi dodatne, predvsem ciljane sankcije (zoper odgovorne posameznike, financiranje in dobave orožja, kjer je to relevantno). Če se kršitve mednarodnega humanitarnega prava potrdijo na verodostojen način, morajo veljati za vse akterje v regiji, sankcije pa morajo biti del širšega diplomatskega napora za deeskalacijo in politično rešitev.