Za Stevanovića razrez dober, GS in Levica o avtokraciji nastajajoče koalicije

Predsednik DZ in prvak Resnice Stevanović je po današnji seji kolegija ocenil, da so vodje poslanskih skupin že na četrtkovem posvetu v debati, ki je bila zanj krajša od pričakovane, dosegli gentlemanski dogovor o ustanovitvi delovnih teles in razrezu mest med poslanskimi skupinami v njih. "Skoraj smo si segli v roke. Moj življenjski princip na splošno je tak, da ko si enkrat sežemo v roke, ko se dogovorimo, ta dogovor velja za vedno," je dejal.

Tako nezadovoljstvo odhajajoče koalicije, izraženo na današnjem kolegiju, pripisuje zlasti prisotnosti kamer, ki jih na četrtkovem posvetu za zaprtimi vrati ni bilo. "Ampak v vsakem primeru smo naredili lepo zgodbo, oblikovali smo delovna telesa in končno bomo lahko začeli delati," je Stevanović potegnil črto pod izplen pogovorov o mestih v parlamentarnih delovnih telesih.

V Svobodi, SD ter Levici in Vesni so sicer na dopoldanski seji kolegija problematizirali zlasti število predsedniških mest, ki je v delovnih telesih DZ pripadlo Svobodi v primerjavi s poslansko skupino NSi, SLS in Fokus, ki ima po številu trikrat manj poslancev. Prav tako pa so bili kritični do tega, da kolegij ni potrdil dopolnil, ki bi poslanski skupini Levica in Vesna prinesli člana v želenih odborih za okolje in prostor, za zdravje in za izobraževanje.

Zlasti v Svobodi ter Levici in Vesni tako ocen predsednika DZ o konstruktivnosti ne delijo. Vodji obeh poslanskih skupin Borut Sajovic in Luka Mesec sta v izjavah po seji kolegija nanizala očitke o avtokraciji nastajajoče koalicije in revanšizmu SDS.

Po besedah Sajovica sicer pričakovano s predlaganimi dopolnili niso uspeli. Glede predsedniških mest se je obregnil še ob NSi in jim očital, da je "pohlep po funkcijah eden od smrtnih grehov in zagotovo ni v skladu s krščanskim etosom". Ocenil pa je še, da so glasovanja na kolegiju predsednika DZ jasno pokazala, kdo je v opoziciji. "V kratkem nas čaka še ena farsa, tako kot ima 'opozicija' prvič predsednika DZ, bo imela 'opozicija' tudi generalno sekretarko DZ," je dejal.

Po Mesčevi oceni četrtkov dogovor na neformalnem posvetu ni bil slab, je pa po njem razumel, da so bile njihove želje po članstvu v odborih upoštevane. Ko so dobili predlog razreza in ugotovili, da temu ni tako, so predsedniku DZ po elektronski pošti poslali predlog, v katerem so navedli tudi, katerim mestom se v zameno odpovedujejo. "Čeprav je ta mail dobil cel kabinet, smo danes izvedeli, da ga niso prebrali," je dejal. Zato so to z dopolnili predlagali še na današnji seji kolegija.

Na njem se je po Mesčevih besedah še enkrat izkazal "revanšizem SDS in nesposobnost predsednika DZ, ki mu stvari ves čas letijo iz rok". Ob tem verjame, da se je Stevanović trudil za kavalirski dogovor, a na koncu popustil SDS.

Sajovic in Mesec sta obenem zavrnila tudi očitke, da so prakso razreza delovnih teles sami začrtali na začetku prejšnjega mandata. Spomnila sta, da SDS zaradi nestrinjanja s predlaganim razrezom tedaj sama ni predlagala svojih članov v nadzorni komisiji, četudi so jim mesta v teh pripadala.

Sajovic je dejal, da bi jim glede na volilni rezultat, s katerim so dobili 29 poslancev, moralo pripasti več kot pet predsedniških mest v delovnih telesih DZ. Poslanski skupini NSi, SLS in Fokus, ki imajo devet poslancev, pa manj kot štiri. Tako bi se po njegovih besedah volilni rezultat prelil v ustrezno moč poslanske skupine v parlamentu.

Svoboda je tako predlagala, da ji pripade še eno predsedniško mesto na račun NSi, SLS in Fokus, in sicer bodisi vodenje odbora DZ za obrambo bodisi odbora DZ za izobraževanje, mladino in znanost.

Predlog so zavrnili v SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati Anžeta Logarja in Resnica.

V bodoči koaliciji so Svobodi ter Levici in Vesni očitali, da so se na četrtkovem neformalnem posvetu kavalirsko dogovorili o razdelitvi, danes pa želijo pred kamerami igrati žrtve. V bodoči opoziciji pa so dejali, da so na neformalnem posvetu delovali v duhu konstruktivnega sodelovanja, končni predlog razreza pa je nepošten.

Vodja poslanske skupine Levica in Vesna Luka Mesec je predlagal, da se njegova poslanska skupina odpove članstvu v komisijah za narodne skupnosti in za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ustavni komisiji in odboru za zadeve EU v zameno za članstvo v odborih DZ za okolje in prostor, zdravje ter izobraževanje, mladino in znanost, ki so za njihovo stranko ključni. V tem primeru je predlagal tudi razširitev teh treh delovnih teles, s čimer bi eno mesto dodali koaliciji, da bi ta v njih ohranila večino.

Tudi te predloge Levice in Vesne so v bodoči koaliciji zavrnili.

Mesec je izrazil ogorčenje, da jim je bodoča koalicija odrekla pravico do sodelovanja v teh odborih v DZ. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec mu je odvrnila, da jim sodelovanja nihče ni onemogočil, saj da lahko na vsakem odboru v razpravi sodelujejo kot zainteresirana javnost, drži pa, da nimajo glasovalne pravice. "Mi nismo tukaj zainteresirana javnost, mi smo tukaj ena od parlamentarnih strank," pa ji je odvrnil Mesec.

Levica in Vesna se je odpovedala tudi podpredsedniškemu mestu v komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, podpredsedniško mesto pa je nato pripadlo Svobodi. Predlog so podprle vse poslanske skupine razen SDS in poslancev narodnih skupnosti.

V komisiji DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti pa se je NSi odpovedala enemu članu, ki je nato pripadel SDS.

Vodje poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati, Resnica in narodnih skupnosti so nato potrdili predlog razdelitve mest v delovnih telesih DZ, v Svobodi, SD ter Levici in Vesni pa so mu nasprotovali.

Največ predsedniških mest torej še vedno pripada SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine pa bi dobile eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.

Razdelitev delovnih teles DZ bodo poslanci dokončno potrdili na ponedeljkovi izredni seji DZ. Na seji bodo opravili tudi drugo obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Na tej seji bodo glasovali tudi o kandidatki za podpredsednico DZ Nataši Avšič Bogovič iz vrst Svobode in o kandidatki za generalno sekretarko DZ Špeli Ocvirk.

Vodje poslanskih skupin pa so bili na kolegiju soglasni, da predlog sprememb zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, s katero se ta usklajuje z ustavo, DZ obravnava po skrajšanem postopku.

Vodje preostalih poslanskih skupin po seji kolegija izjav niso dajali.

Predsednik DZ pa pravi, da ga je dogajanje "z danes na jutri" presenetilo, a zagotavlja, da si bo vedno prizadeval, da dogovori s posvetov obveljajo tudi ob glasovanjih.

"Glasovanje je pokazalo svoje in mislim, da je razrez delovnih teles in pa tudi odlok o vzpostavitvi teh delovnih teles dober," vztraja. O tem, ali ocenjuje, da je ta tudi pravičen, pa je komentiral, da "glede pravičnosti in percepcije pravičnosti vsak odloča sam in seveda iz svoje lastne vesti".

"Če sem jaz predlagal tak odlok, se mi zagotovo zdi pravičen. Dejstvo je, da so mesta razporejena tako, kot so, da očitno obstaja koalicija v oblikovanju in da vemo, koliko mest jim pač pripada po kvotah in na ta način je pripravljen tudi predlog," je pojasnil.

Prvi med poslanci pa je danes komentiral tudi burne razprave in ostre besede, s katerimi so poslanci postregli že na prvih zasedanjih v parlamentu, še posebej na četrtkovi seji skupnega odbora, ki je imel na mizi predlog interventnega zakona.

"Meni se take stvari, ko vodim bodisi kolegij bodisi parlamentarno sejo, načeloma ne dogajajo. Dal bom vse od sebe, da vrnemo politično kulturo v parlament. Slišimo raznorazna etiketiranja in tisto, kar neprestano poudarjam je, da poslanci 85 ali 90 odstotkov časa namenijo temu, da se prepirajo med sabo, da si očitajo stvari iz preteklosti," je ocenil. Zagotavlja, da bi rad sam takšno prakso prekinil in obljublja, da na sejah, ki jih bo vodil sam, do tega ne bo prihajalo.