SDS v vodstvu, velik skok Levice z Vesno, Resnica pa s ključem do večine

Kam se tri tedne pred parlamentarnimi volitvami nagibajo slovenski volivci? Kako so na njihove preference vplivala prva soočenja? Koliko strank in katere bi se uvrstile v državni zbor, če bi bile volitve danes? In kakšne so možnosti za oblikovanje prihodnje leve ali desne koalicije? Objavljamo najnovejše merjenje političnega utripa v državi, ki so ga s telefonsko in spletno anketo za našo medijsko hišo izmerili v Inštitutu Mediana.

Po prvih soočenjih opazimo kar nekaj sprememb. Če bi bile volitve danes in če upoštevamo le opredeljene volivce, bi se v državni zbor prebilo sedem strank.

Največ mandatov bi dobila Janševa SDS, ki bi izboljšala rezultat glede na mesec prej in bi dobila 32 poslancev. Golobova Svoboda bi jih imela devet manj, torej 23. Tretja največja stranka z 9 poslanci pa bi postalo zavezništvo Levice in Vesne. Demokrati Anžeta Logarja bi dobili 7 mandatov, vsak po 6 pa Socialni demokrati ter skupna lista NSi, SLS in Fokusa. Parlamentarni prag bi s 5 poslanci prestopila tudi Resnica.

Ta razmerja pa se nekoliko spremenijo, če smo še bolj natančni in upoštevamo le opredeljene volivce, ki pravijo, da se bodo zagotovo oziroma verjetno udeležili volitev. V tem primeru se razlika med vodilnima strankama zmanjša na 4 sedeže razlike. Levica pridobi še enega poslanca. Demokrati, NSi in SD bi dobili vsak po 6 poslancev, Resnica pa 4.

In kaj to pomeni za oblikovanje nove vlade? Znova vidimo pat pozicijo med levim in desnim blokom. Simulirali smo dve ideološko sorodni koaliciji treh levih in treh desnih strank ter neparlamentarno Resnico. Prebiličev Prerod je glede na mesec prej izpadel. Vidimo pa izenačenje blokov 42 proti 42, pri čemer bi ključ do parlamentarne večine s 4 glasovi lahko imela Resnica. Pri izračunu smo upoštevali opredeljene in verjetne volivce, dveh manjšinjskih poslancev pa nismo šteli v nobenega od političnih blokov.

"Upoštevaje interval zaupanja že osnovna analiza javnomnenjske podpore na celotni volilni populaciji pokaže, da sta tokrat zanesljivo prva in druga stranka SDS in z zaostankom Gibanje Svoboda," ocenjuje direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt.

"Prav tako z zaostankom za drugo se na tretjem mestu nahaja Levica z Vesno, medtem ko so si naslednje štiri stranke tako blizu, da bi lahko bil med njimi vrstni red tudi drugačen. Žal pa večina volilnega telesa, tudi odločevalcev in drugih deležnikov, vidi le prikazane razlike na grafih, kjer nista upoštevana interval zaupanja in statistična napaka, kar je ključnega pomena za razumevanje rezultatov javnomnenjskih raziskav," je še dodala.

Ob tem Božič Maroltova poudarja, da končni rezultat sooblikujejo tako tisti, ki se odzovejo, kot posredno tudi tisti, ki ne želijo sodelovati v anketah. Podobno kot pri dejanskih volitvah.

Takšna je torej projekcija za volitve. Kako pa so volivci še zadnjič v tem mandatu ocenili delo vlade, strank in politikov?

Golobova ministrska ekipa vladavino zaključuje s skoraj 40-odstotno podporo (39,1 %), kar je dobrih 8 odstotnih točk več (30,8 %) kot Janševa pred štirimi leti. Prejšnji vladi je ob odhodu nasprotovalo skoraj 60 odstotkov vprašanih (59,2 %), aktualni pa slaba polovica (48,6 %). Ostali so neopredeljeni (12,3 %).

Med strankami izstopata Janševa SDS in Golobovo Gibanje Svoboda. Če bi bile volitve danes, bi SDS volil skoraj vsak četrti vprašani (24,5 %), Gibanje Svobodo pa skoraj 18 odstotkov (17,8 %). Obe stranki pridobivata podporo, pri čemer razlika med njima ostaja skoraj enaka kot mesec prej. Na tretje mesto se je po prvih soočenjih prebila skupna lista Levice in Vesne (7,2 %), s čimer so prehiteli Demokrate Anžeta Logarja (5,4 %) in Socialne demokrate (5,1 %).

Sledijo koalicija NSi, SLS in Fokus (4,7 %), Resnica (3,9 %), Pirati (2,7 %), ki so prehiteli Prerod Vladimirja Prebiliča (2,1 %) in Jelinčičeva SNS (2,1 %).

Delež neopredeljenih je nekoliko padel. 13 odstotkov vprašanih ne ve, katero stranko bi volili, štiri odstotke in pol anketiranih ne bi volilo nobene, ostali (2,9 %) niso želeli odgovoriti.

In še zadnja lestvica politikov v tem mandatu. Volivci so najboljšo povprečno oceno znova podelili predsednici države Nataši Pirc Musar. Na drugem mestu je predsednik SD Matjaž Han prehitel predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Predsednik Demokratov Anže Logar je peti, pred finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem in sokoordinatorjem Levice Luko Mescem, ki je po prvih soočenjih pridobil pet mest na lestvici.

Na deveto mesto je skočil predsednik NSi Jernej Vrtovec. Druga koordinatorica Levice Asta Vrečko je za dve mesti nazadovala, šef Preroda Vladimir Prebilič pa je na dvanajstem pridobil eno mesto.

Premier Robert Golob je zdrsnil za tri mesta in je trinajsti, voditelj SDS Janez Janša pa ostaja šestnajsti. Na repu lestvice ostajata predsednik stranke Mi, socialisti Miha Kordiš in prvi obraz Resnice Zoran Stevanović.