Več kot pol milijona Slovencev v tem trenutku nima izbranega zobozdravnika, skoraj 140.000 jih je brez osebnega zdravnika, brez pediatra več kot 20.000 otrok. Na prvi revmatološki pregled z napotnico redno se čaka več kot dve leti, na ultrazvok vratnih žil z enako stopnjo nujnosti napotnice v povprečju 436 dni, na endoprotezo kolena denimo skoraj leto in pol. Kako pomembno vlogo ima tukaj digitalizacija?
Slovenska družba je starajoča se, kar pomeni, da bo v prihodnjih letih, desetletjih za kakovostno življenje potrebnega več medicinskega osebja, zdravnikov. Kako jih zadržati v javnem sistemu, preprečiti odhode v zasebni sektor, tujino? Koliko lahko tukaj (do)prinese zagotavljanje ustreznih, boljših pogojev dela, tudi z vlaganjem v prostore in opremo javnih zdravstvenih ustanov?
Stranke SDS, Gibanje Svoboda, Levico (v zavezništvu z Vesno), NSi (v koaliciji z SLS in Fokusom), Socialne demokrate, Demokrate Anžeta Logarja, stranko Resni.ca, Prerod in Pirate smo povprašali, kje iskati rešitve za slovensko zdravstvo in kakšne po njihovem sploh so. Zanimalo nas je, kaj bodo naredili za skrajšanje čakalnih vrst in kakšne ukrepe uvedli za boljšo dostopnost zdravstvenih storitev?
Odgovore objavljamo v celoti.
Katere konkretne ukrepe boste uvedli za boljšo dostopnost zdravstvenih storitev in skrajšanje čakalnih vrst?
SDS: Omogočili bomo dostop do storitev v vseh zdravstvenih ustanovah, ne glede na njihovo pravno obliko, saj solidarnostni zdravstveni sistem pomeni, da pacient pride do kakovostne zdravstvene storitve v doglednem času in brez doplačila iz lastnega žepa. Konkretni ukrepi za dostopno javno zdravstvo in krajšanje čakalnih vrst pa so: usposobljena vodstva javnih zavodov, boljši delovni pogoji, ločen plačni sistem za zdravstvo, urad za referenčne cene, spremembe na ZZZS.
GS: Dolge čakalne dobe so posledica več dejavnikov, med drugim organizacijske neučinkovitosti, neustreznih spodbud in pomanjkanja preglednosti. Večjo dostopnost sistema bomo dosegli z:
- Enotnim sistemom naročanja, ki bo nadomestil nepregledne čakalne sezname po posameznih bolnišnicah.
- Uvedbo kliničnih poti in standardov: Vsak pacient z enakimi potrebami bo pri kateremkoli izvajalcu deležen natančno določenega zaporedja preiskav in enake kakovosti zdravljenja.
- Plačevanjem po učinku in kakovosti.
- Aktivnim upravljanjem čakalnih seznamov: Z uporabo klicnih centrov in digitalnih orodji za sprotno preverjanje in potrjevanje terminov, da ti ne ostanejo neizkoriščeni.
- Razbremenitvijo urgentnih centrov z vzpostavitvijo mreže satelitskih urgentnih centrov v vseh zdravstvenih regijah, vzpostavili bomo javni zavod za nujno medicinsko pomoč.
Levica in Vesna: Dvig meje, pri katerih lahko ambulante družinske medicine zavračajo opredeljevanje novih pacientov, na trenutno povprečje, ki ga presega skoraj polovica vseh ambulant.
Kadrovska in finančna podpora javnim zavodom.
Opolnomočenje in večja vlaganja v primarno raven in v nujno pomoč, ki sta hrbtenici sistema. Če rešujemo večino primerov na teh ravneh, razbremenimo bolnišnice in specialistične čakalnice. To zagotavlja hitrejšo in dostopnejšo oskrbo za lokalno prebivalstvo ter večjo odpornost sistema kot celote.
Ločitev javnega in zasebnega zdravstva skladno z odločbo ustavnega sodišča.
NSi-SLS-Fokus: Za učinkovito krajšanje čakalnih vrst bi izpeljali takojšnjo aktivacijo vseh razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti. Sicer pa so predlogi skupne liste NSi, SLS, FOKUS naslednji:
- Sobivanje javnega in zasebnega je ključ za nadaljnji razvoj slovenskega zdravstva.
- Ustrezni popravki zakonov (ZZDej, ZZVZZ, Zakon o kakovosti, Zakon o digitalizaciji), ki omogočajo zdravstvenim delavcem svobodnejše opravljanje poklica predvsem z vidika lažjega zaposlovanja zdravstvenih delavcev.
- Začetek gradnje novega UKC Ljubljana na obrobju mesta ter celovita modernizacija UKC Maribor.
- Preoblikovanje javnih zavodov v neprofitne javne gospodarske družbe.
- Odprava koncesij in omogočanje vsem izvajalcem, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, da jih plača ZZZS.
- Jasna opredelitev pravic iz obveznega zavarovanja ter preoblikovanje ZZZS v pravo zdravstveno zavarovalnico z večjo preglednostjo in učinkovitejšim upravljanjem, vključno s prejemom pogodb za vsakega zavarovanca ter postopna vzpostavitev konkurenčnosti na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja ter vzpostavitev zavarovalniške ponudbe in trga.
- Debirokratizacija zdravstva, uporaba umetne inteligence, standardizacija in poenotenje informacijske infrastrukture (software in hardware) s plačilom obvezne opreme, ki je nujna za storitve v zdravstvu.
- Spodbuda in nagrajevanje preventivnega delovanja posameznikov in ustanov.
- Spodbude primarni ravni (družinski zdravnik, pediater in ginekolog primarne ravni, večje plače, boljši pogoji življenja itd.), povečan vpis na fakulteto.
- Akademski kvartarni center s pridruženim kampusom in sodobnimi metodami (CAR-T, protonski center, obravnava spinalnih poškodb, otroška kardiologija).
- Delujoč (H)NMP z dispečersko službo po celotni Sloveniji.
- Ureditev paliativne oskrbe.
SD: Krepitev primarnega zdravstvenega varstva. Povečevanje dostopnosti do družinskega zdravnika, ginekologa in pediatra. Nadaljnje spodbude za študij in specializacijo in boljše nagrajevanje celotnih timov. Enako velja za urgentno medicino. Ko se bo število ambulant z novimi zdravniki še povečalo, bo lahko sledilo nižanje glavarinskih količnikov, opravljanje več storitev na primarju in razbremenitev sekundarja. Poudarjamo administrativne razbremenitve, digitalizacijo in večji prenos kompetenc na ostale profile.
Podpiramo spodbude za študij medicine, zdravstvene nege in ostalih zdravstvenih ved. Prav tako za določene deficitarne specializacije. Zavzemamo se za pravičnejše nagrajevanje medicinskih sester, predvsem srednjih zdravstvenih tehnikov.
Prenova Zakona o javnih zavodih. Več orodij, pristojnosti in odgovornosti vodjem zdravstvenih ustanov za gospodarnejše upravljanje z javnimi zdravstvenimi zavodi.
Demokrati Anžeta Logarja: Celovita digitalizacija sistema (e-Naročanje, e-Bolniška), ki bo takoj sprostila na desettisoče terminov.
Vzpostavitev odgovornega in strokovnega vodenja bolnišnic z merljivimi cilji za optimalno izrabo operacijskih dvoran in opreme.
Regionalizacija zdravstva, ki bo zagotovila boljšo organizacijo in hitrejšo dostopnost storitev po vsej Sloveniji.
Resni.ca: Najhitrejši in najučinkovitejši ukrep je zmanjšanje administrativnega bremena zdravnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev.
Podatek bi moral biti v sistem vnesen samo enkrat. Če ga država potrebuje večkrat, naj ga sistem samodejno prenese med institucijami. Danes zdravniki za administracijo porabijo tudi do polovico svojega delovnega časa. Če bi ta čas namenili pacientom, bi se dostopnost zdravstvenih storitev takoj bistveno povečala.
V naslednji fazi je treba jasno urediti pristojnosti in odgovornost institucij. Podatki, nadzor in dovoljenja morajo biti bolje usklajeni. Danes so razpršeni med več institucijami in agencijami, zato nihče ne nosi celovite odgovornosti.
Zato morajo ključne institucije – NIJZ, Agencija RS za kakovost v zdravstvu in JAZMP – delovati usklajeno pod jasno odgovorno strukturo Ministrstva za zdravje. Za upravljanje čakalnih dob pa mora odgovarjati plačnik zdravstvenih storitev, torej ZZZS.
Pirati: Dvignili bomo maksimalno število pacientov, ki jih lahko sprejme posamezen osebni zdravnik, zobozdravnik in ginekolog.
Prav tako bomo posegli v sistem po katerem ZZZS računa koliko posameznih storitev je pripravljena zavarovalnica financirati v posameznem letu. Pirati smo prepričani, da je najprej potrebno izkoristiti vse kapacitete, ki jih trenutno ima javno zdravstvo.
Prav tako bi zdravnike in medicinske sestre razbremenili administracije.
Prerod: Če sistem ne zmore, mora država ukrepati. Ne pojasnjevati. Čakalne vrste niso eksplodirale same od sebe. Eksplodirale so zato, ker sistem že dolgo ne deluje usklajeno. Zato:
- jasni časovni roki,
- aktivno upravljanje kapacitet,
- odgovornost države po vzoru danskega modela.
Prvi razlog je razpad dialoga s stroko. V zadnjih letih so se ključne odločitve sprejemale brez soglasja tistih, ki sistem vsak dan nosijo. Ko zdravnike in medicinske sestre obravnavaš kot problem, ne kot partnerje, sistem začne izgubljati kapacitete.
Drugi razlog je slabo upravljanje. Imamo več denarja, več projektov, več napovedi – nimamo pa jasnega vodenja. Čakalne vrste se ne rešujejo z razpisi in kampanjami, ampak z aktivnim upravljanjem kapacitet, z jasnimi roki in z odgovornostjo države, če sistem odpove.
Tretji razlog je, da nismo ločili nujnega od manj nujnega. Danes čakajo predolgo tudi bolniki v stanjih, kjer čakanje pomeni resno zdravstveno tveganje. To ni več organizacijski problem, to je varnostni problem za paciente.
Kako bi to zajezili?
Najprej bi postavili jasna pravila: pri določenih diagnozah čakalna doba preprosto ne sme biti presežena. Če javni sistem tega ne zmore, mora država takoj aktivirati dodatne kapacitete – doma ali v tujini – in za to prevzeti odgovornost.
Drugič, čakalne dobe je treba upravljati, ne le meriti. To pomeni pregledne sezname, realne podatke in jasen nadzor nad tem, kje se sistem ustavlja.
In tretjič: brez stabilnih kadrov ni rešitev. Dokler bomo izgubljali zdravnike in medicinske sestre, bomo vedno gasili požare. Če hočemo manj čakanja, moramo najprej vzpostaviti delujoč sistem. In to je politična odgovornost.
Ali podpirate delo zdravnikov hkrati v javnem in zasebnem sektorju? Če da – pod kakšnimi pogoji?
SDS: Podpiramo delo vseh zdravnikov oziroma zdravstvenih delavcev, ki imajo licenco in dovoljenje za delo, da lahko delajo, kjer želijo, ne glede na lastništvo ustanove.
GS: V tem mandatu smo uvedli regulacijo javnega in zasebnega zdravstva in z jasno razmejitvijo bomo nadaljevali. Še naprej bomo krepili javno zdravstvo kot temelj solidarnosti, saj mora zdravstveni sistem v prvi vrsti služiti pacientu. Zato bomo uveljavili naslednje ukrepe:
- Soglasje za delo pri drugem izvajalcu ne bo avtomatizem, temveč upravljavski instrument.
- Okrepili bomo nadzor nad spoštovanjem konkurenčne prepovedi in etičnih standardov.
- Vzpostavili bomo digitalne sledi storitev in nadaljevali s spremljanjem obremenjenosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
- Koncesije bodo dopolnilo, ne pravilo.
Levica in Vesna: Ne podpiramo.
NSi-SLS-Fokus: Menimo, da morajo zdravniki, tako kot številni drugi poklici, imeti svobodno izbiro, kje in koliko bodo delali. Naloga institucij, kjer delajo pa je, da jasno opredeli delovne obveznosti in njihovo izvajanje tudi nadzoruje.
SD: Več se moramo ukvarjati predvsem s tem, kaj se opravi v okviru 8 ur na delovnem mestu. Tukaj vidimo možnosti za več produktivnosti. Za tiste, ki pa želijo in lahko opravijo še več v obliki popoldanskega dela, pa je potrebno ustvariti plačilne pogoje, ki bodo primerljivi. Verjamemo, da si zdravniki primarno želijo delati v okviru svoje delovne organizacije in ne drugje. S tem načinom odpravljamo glavni vzrok in ne zgolj posledice, ki jih naslavljate s vprašanjem.
Demokrati Anžeta Logarja: Ja, pod strogimi in jasnimi pogoji, saj splošna prepoved kar tako na slepo, v tem trenutku uničuje javno zdravstvo. Še enkrat povedano, v sistem javnega zdravstva je treba vnesti red, kar na področju dvojnega dela pomeni; najprej sto odstotno delo v javnih zavodih, šele nato delo drugje. V praksi mora polna izpolnitev vseh obveznosti v javnem zavodu postati absolutna prednost. Morebitne konflikte interesov bi preprečevali, spet, s popolno transparentnostjo sistema, kar v tem primeru pomeni, z najstrožjim nadzorom in s sankcioniranjem kršitev.
Resni.ca: Zdravnik je nosilec zdravstvene dejavnosti in odgovarja za zdravljenje pacienta. Ne more biti odgovoren za čakalne dobe ali organizacijo sistema – za to mora odgovarjati plačnik storitev in upravljalec sistema (Ministrstvo za zdravje s pripadajočimi institucijami in agencijami).
Pomembno je, da sistem deluje transparentno in da je pacient zaščiten. Oblika plačila zdravstvene storitve in organizacija sistema ne smeta biti breme ali odgovornost zdravnika. Ključno je, da so pravila jasna, pregledna in enaka za vse izvajalce.
Pirati: Ustavno sodišče je popolno prepoved dela zdravnikov v zasebnem sektorju razglasilo za neustavno. Pirati spoštujemo odločitev ustavnega sodišča, smo pa hkrati mnenja, da je potrebno omejiti možnosti za zlorabe sistema. Tu bi dajali poudarek predvsem na večji strokovnosti in tudi pristojnostih vodstev bolnišnic, ki so odgovorna za nadzor in izdajanje dovoljenj za dvojne prakse.
Prerod: Ne, vendar ... Zdravstveni sistem je potrebno umiriti. Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini države ni normalno stanje. Zdravstva se ne vodi brez dialoga s stroko. Vzpostavili bi spoštljiv dogovor z zdravniki in zdravstveno nego ter uredil zakon o zdravstveni dejavnosti v skladu z odločbo Ustavnega sodišča.
Žal nam je za vsakega zdravnika in vsako medicinsko sestro, ki je zapustila javni sistem. To ni nekaj, kar bi lahko sprejeli kot nekaj normalnega. To ni samo osebna odločitev. To je politični problem. Sistemski problem. Odgovornost države. Država ima dolžnost, da poskrbi, da najboljši ostanejo. To je bistvo javnega zdravstva. Bistvo je, da se borimo za znanje, za izkušnje, za ljudi, ki rešujejo življenja.
Ko iz UKC odide vrhunski kirurg, to ni statistika. To pomeni, da bodo pacienti čakali dlje, da bo kakovost nižja in da bomo kot družba plačali ceno. In ko klinike ne delujejo v polnem obsegu zaradi pomanjkanja medicinskih sester, to ni njihova krivda. To je posledica let zanemarjanja. Zakon o zdravstveni dejavnosti je povzročil ogromno škodo. Razbil je zaupanje. Ponižal stroko. In ustvaril okolje, v katerem so ljudje začeli odhajati. Toliko škode, da bi moral nekdo zanjo politično tudi odgovarjati.
Rešitve so znane: dialog s stroko, takojšnja stabilizacija razmer, profesionalno vodenje zavodov in jasni pogoji za delo. Brez političnega kadrovanja, brez poniževanja, brez eksperimentov na ljudeh. Zdravstva ne izgubljamo zaradi zdravnikov. Izgubljamo ga zaradi politike, ki sistema ne razume in stroke ne posluša.
Kako zdravstvene delavce zadržati v javnem sektorju in preprečiti njihov odhod v tujino oziroma zasebni sektor?
SDS: Pozablja se, da smo del skupnega evropskega trga. Če bo zdravstveni delavec dobil ponudbo za delo v tujini za višjo plačo in pod boljšimi delovnimi pogoji, bo zelo verjetno zapustil državo in odšel na delo v tujino. Večina delavcev kot najpomembnejše argumente za odhod izpostavlja slabe delovne pogoje, slabo organizacijo in slabo delovno klimo. Zato ne potrebujemo sprememb zakonodaje temveč usposobljena vodstva zavodov. Hkrati pa je nujen ločen plačni sistem za zdravstvo.
GS: Naša prioriteta je izboljšanje dostopnosti storitev, finančna vzdržnost ter odgovorno in učinkovito vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Zdravstveni sistem pa ne more delovati brez motiviranih zdravstvenih delavcev, ki potrebujejo sodobne pogoje, digitalizirane procese in administrativno razbremenitev.
V tem mandatu smo sprejeli različne ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev za zaposlene v zdravstvu in bomo z njimi tudi nadaljevali:
- Digitalizacija procesov in administrativne razbremenitve.
- Prenos kompetenc in specializacije za medicinske sestre.
- Odgovorno in učinkovito vodenje javnih zdravstvenih zavodov z boljšo organizacijo dela.
- Pridobivanje novih zdravstvenih kadrov in ohranjanje obstoječih – spodbude za deficitarne specializacije, štipendije, nagrajevanje zaposlenih, ki delajo več in bolje, hitrejši in poenostavljeni postopki priznavanja poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev iz tujine itd.
- Vlaganje v posodobitev prostorov in medicinske opreme, ki omogočajo hitrejšo, varnejšo ter kakovostnejšo oskrbo pacientov ter boljše pogoje dela za zaposlene.
Levica in Vesna: Zdravstvene delavce je mogoče zadržati v javnem sektorju predvsem z zagotavljanjem ustreznih delovnih pogojev. To pomeni sodobno medicinsko opremo, razbremenitev preobremenjenih oddelkov ter zmanjševanje prostorske stiske z večjimi investicijami v javne zdravstvene zavode.
Odhod slovenskih zdravnikov v tujino ali v zasebni sektor je v resnici razmeroma omejen, vendar je tudi te primere mogoče preprečevati s sistematično krepitvijo javnega zdravstvenega sistema. Stabilni delovni pogoji, jasne karierne poti, možnost strokovnega razvoja ter primerljivo plačilo so ključni dejavniki za ohranjanje kadra v javnih zavodih.
Zasebni zdravstveni sektor dolgoročno ni sposoben prevzeti celotnega bremena zahtevnega in kompleksnega zdravstvenega sistema, kot ga zagotavlja javno zdravstvo. Namesto preusmerjanja sredstev v zasebni sektor je zato smiselno vlagati v javne zavode, ki edini lahko zagotavljajo celovito, dostopno in varno zdravstveno oskrbo za vse prebivalce.
NSi-SLS-Fokus: Vsak zaposleni ponavadi išče delovno okolje, ker se počuti uporabnega in spoštovanega ter za svoje delo prejema dobro plačilo. V javnem sistemu je treba vzpostaviti takšno okolje, da si bodo ljudje želeli delati in ne bodo iskali drugih alternativ.
SD: Z ustreznimi, pravičnimi pogoji, plačilom in možnostjo kariernega razvoja. Večja kadrovska zasedba bo razbremenjevala obstoječe zdravstvene delavce in povečala obseg ter kakovost zdravstvenih storitev. Uredili bomo položaj medicinskih sester, še posebej zdravstvenih tehnikov, ter uvajali spodbude za nekatere deficitarne specializacije.
Demokrati Anžeta Logarja: Z digitalizacijo zdravstvenega sistema bomo drastično administrativno razbremenili zdravnike, da se bodo lahko posvetili pacientom, namesto administraciji. Treba je tudi urediti delovne pogojev, uvesti boljšo organizacijo vodenja in dela, s predvidljivimi urniki in jasnimi kariernimi potmi, ter z vzpostavitvijo stimulativnega plačnega sistema, ki bo nagrajeval delo, zahtevnost dela in rezultate.
Resni.ca: Zdravniki najraje delajo v sistemu, kjer so odgovornosti in zadolžitve jasno določene ter kjer je njihovo delo in odgovornost ustrezno ovrednotena.
V sistemu, kjer zdravnik odgovarja za vse in institucije za nič, je zelo težko delati. Danes je zdravnikom naloženo ogromno administrativnega dela, zato pogosto postajajo skoraj pisarji z licenco – odgovorni za zbiranje podatkov, za čakalne dobe in celo za delovanje sistema. Za tako široko odgovornost imajo pogosto občutek, da niso ustrezno plačani.
Dokler zdravniki nosijo breme odgovornosti številnih institucij, bo tudi občutek nepravičnosti ostajal. Zato moramo zdravniku vrniti osnovno poslanstvo – odgovornost za zdravljenje pacienta – institucijam pa odgovornost za organizacijo in delovanje zdravstvenega sistema.
Pirati: Pirati smo mnenja, da je poleg ustreznega plačila zdravstvenega kadra potrebno poskrbeti tudi za druge materialne pogoje, ki bi izboljšali življenjski standard zdravstvenega osebja. Pirati bi zdravnikom, medicinskim sestram in delavcem v dolgotrajni oskrbi zagotovili kadrovska stanovanja in brezplačno vrtčevsko varstvo otrok, tudi v popoldanskem času.
Prerod: Zdravniki in medicinske sestre niso problem. So hrbtenica sistema. Ta vlada jih je ponižala. Naj naštejemo samo nekatera ponižanja: Stres test slovenskega zdravstva, 2 leti zdravniške stavke, neustaven ključni del zakona o zdravstveni dejavnosti, padec referenduma o evtanaziji ...
V Prerodu jih želimo zadržati in vrniti. To pomeni:
- jasne standarde in normative,
- spoštovanje strokovne avtonomije,
- stimulativno nagrajevanje znotraj javnega sistema,
- konec izčrpavanja javnega zdravstva.
In jasno:
- medicinske sestre morajo biti spoštovane in pošteno plačane. Brez njih ni javnega zdravstva.
- Podatki morajo biti realni, ažurni in javno dostopni. Potrebujemo centralni nadzor nad čakalnimi seznami. Brez transparentnosti ni zaupanja.
Kako boste zagotovili, da se javna sredstva ne bodo prelivala v zasebne dobičke na račun slabše dostopnosti javnega zdravstva?
SDS: Omogočili bomo dostop do storitev v vseh zdravstvenih ustanovah, ne glede na njihovo pravno obliko, saj solidarnostni zdravstveni sistem pomeni, da pacient pride do kakovostne zdravstvene storitve v doglednem času in brez doplačila iz lastnega žepa.
Gre za vprašanje v duhu ideologije Golobove vlade, ki v slovenskem zdravstvu umetno ustvarja boj med zasebnim in javnim. Namesto javna sredstva mi pravimo denar davkoplačevalca, ki že danes veliko prispeva v zdravstveno blagajno, namesto zasebni dobiček mi pravimo storitev, ki jo izvede zasebnik. In če ne želimo, da bo pacient primoran oditi k zasebniku in iz lastnega žepa plačati za storitev, ki jo nujno potrebuje, potem moramo v javnem zdravstvenem sistemu skrajšati čakalne dobe, ki so pod Golobovo vlado zgodovinsko dolge.
Usposobljena vodstva javnih zavodov, ki ne bodo delala izgub, boljši delovni pogoji, da bodo zaposleni ostajali v javnih zavodih, ločen plačni sistem za zdravstvo, da bodo najboljši nagrajeni in vsi pošteno plačani, urad za referenčne cene, da denar ne bo odtekal za preplačan material, ampak v opravljene storitve, spremembe na ZZZS – vse to so ukrepi, da (po)stane javno zdravstvo dostopno.
GS: V tem mandatu smo z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti določili, da se zdravstvene storitve, ki se financirajo iz javnih sredstev, izvajajo na nepridobiten način, kar pomeni, da koncesionarji porabljajo presežek prihodkov nad odhodki za investicije v prostore in opremo, stroške usposabljanja ter plače zaposlenih.
Večjo dostopnost v javnem zdravstvu bomo dosegli z enotnim centralnim sistemom naročanja in aktivnim upravljanjem čakalnih seznamov, uvedbo kliničnih poti in standardov, ter razbremenitvijo urgentnih centrov.
Poleg tega mora ZZZS postati aktivni kupec in strateški partner v zdravstvu. Njegova naloga ne bo več le "pokrivanje stroškov", temveč nakup čim večje količine zdravja za vplačan denar.
Levica in Vesna: Zakon o zdravstveni dejavnosti je omejil razpolaganje koncesionarjev s presežki iz izvajanja javne službe, tako da jih morajo uporabiti za vlaganje nazaj v dejavnost javne službe. Sicer pa smo v Levici na stališču, da moramo zdravstveni sistem razvijati tako, da bodo v njem vse delo opravili javni zdravstveni zavodi.
NSi-SLS-Fokus: V skupni listi NSi, SLS, FOKUS zagovarjamo javno, dostopno in učinkovito zdravstvo in pri tem v središče postavljamo pacienta oz. bolnika. Če sledimo tej logiki, je eden izmed glavnih ciljev zdravstvenega sistema, da pacient čim prej pride k zdravniku, zdravstveno oskrbo pa finančno pokrije zdravstvena zavarovalnica (ZZZS), kamor vsi vplačujemo prispevke. Ali do oskrbe v sklopu javnega zdravstvenega sistema pride v državni ustanovi ali pa preko koncesionarja je drugotnega pomena, saj je v vsakem primeru storitev plačana iz javnih sredstev. Žal je Golobova vlada čakalne dobe še podaljšala, zato se mnogo pacientov, ki na zdravstveno oskrbo ne morejo čakati več mesecev in let zateče po pomoč k zasebnim ordinacijam, kjer morajo storitve plačati iz svojega žepa. Tako zdravstvo dejansko plačujejo dvakrat, kar ni prav. Če bomo čakalne vrste zmanjšali, bo tudi interes pacientov, da zdravstvo preplačujejo, manjši.
SD: Ravno s krepitvijo javnega zdravstvenega sistema, z nadzorom ter rednim spremljanjem in posodabljanjem cen zdravstvenih storitev s strani ZZZS. Storitve, za katere sedaj pacienti hodijo k zasebnikom, se lahko opravi tudi znotraj javnega sistema.
Demokrati Anžeta Logarja: V zdravstvu na splošno je zdaj veliko kaosa. Zato bo treba takoj v sistem vnesti red, enaka pravila za vse in popoln nadzor nad vsakim evrom.
Prelivanje javnih sredstev v zasebne dobičke je treba na vsak način preprečiti in omogočiti, da denar sledi pacientu. Zato bomo mi, na področju javnega zdravstva uvedli enaka pravila, cene in standarde kakovosti za vse izvajalce – za javne in zasebne, to pomeni, da se bo plačevalo za storitev in ne za status zdravnika, ki izvaja storitev. Pri tem pa je nujno zagotoviti tudi popolno transparentnost porabe javnega denarja. To bomo zagotovili s kazalnikom, ki smo ga poimenovali Kompas uspešnosti. Ta bo v vsakem trenutku na vpogled javnosti in bo prikazoval uspešnost dela vseh v javnem sistemu, uspešnost investicij in namenskost porabe javnega denarja.
Resni.ca: Potrebujemo močno javno zdravstveno mrežo, v kateri je pacient v središču sistema. Če pacient v razumnem roku (30 dni) ne pride na vrsto, mora imeti pravico izbrati drugega izvajalca (zasebnika) na stroške zdravstvenega zavarovanja (ZZZS kot plačnik storitve).
Javno financiranje mora ostati jasno povezano z odgovornostjo. Zavarovanje pripada zavarovancu – pacientu – in njemu mora slediti tudi pravica do storitve. Za čakalne dobe mora obstajati en jasen nosilec odgovornosti: plačnik zdravstvenih storitev.
Pravica pacienta do izbire izvajalca mora nastopiti, ko je presežena nedopustna čakalna doba. Zdravnik pa mora odgovarjati za kakovost zdravljenja – ne za delovanje sistema ali za čakalne dobe.
Pirati: Pirati bomo omejili zlorabe v javnem zdravstvu, ki ga v tem trenutku pomagajo uničevati paradržavne zavarovalnice kot je Zavarovalnica Triglav s projekti kot je privatna bolnišnica ob URI Soča.
Smernice za upravljanje državnega premoženja bomo popravili tako, da podjetja v državni ali delni državni lasti ne bodo smela investirati v projekte, ki bi lahko spodkopavali javni interes.
Prerod: Koncesionar seveda je zasebnik, vendar je del javnega zdravstva, ker je plačan iz javnih sredstev. Prav je, da imajo tako javni zdravstveni zavodi kot koncesionarji enake standarde in normative in na podlagi tega tudi ustrezno enim in drugim prilagojene cene zdravstvenih storitev.
Ukinjanje koncesij samo zato, ker so zasebne, je ideološki odgovor, ne strokovni. Vprašanje ni javno ali zasebno, to je vse javno, ni javno samo državno, tudi koncesije so javne. Zato jasno povemo: Koncesionarji so del javne mreže. Opravljajo javno financirane storitve pod pogoji države. Če delajo v javnem interesu, po pravilih in transparentno, potem so del rešitve, ne problem. Problem nastane takrat, ko pravila niso jasna. Ko ni nadzora. Ko ni enakih pogojev za vse. Javni sistem mora biti močan. To je izhodišče. Ampak močan javni sistem ne pomeni zaprtega sistema. Če koncesionar prispeva k skrajševanju čakalnih dob in dela po pravilih, zakaj bi ga ukinjali? Če pa nekdo deluje mimo pravil ali na račun javnega sistema, mora država ukrepati.
Ne smemo pa dopustiti dveh vzporednih sistemov. Se pravi, da država oziroma družbe v lastništvu države gradijo bolnice v katerih se bodo izvajale plačljive storitve. Tega pa ne smemo dopustiti, ravno tako prekomernega bogatenja zasebnikov oziroma koncesionarjev na drugi strani.
V tem kontekstu pa je za oris celotne slike potrebno izpostaviti tudi: Če država ne zagotovi storitve v razumnem roku, ima pacient po evropski zakonodaji pravico do zdravljenja v tujini in povračila stroškov. To je pravna realnost in del enotnega evropskega prostora.
Toda vprašanje, ki si ga moramo postaviti, je drugo: Zakaj mora slovenski pacient sploh iskati rešitev v tujini? Če doma čaka predolgo in si sam plača storitev, povračila ne dobi. Če gre čez mejo, ga lahko dobi. To kaže na to, da sistem ni dosledno urejen. Naše stališče je jasno: najprej mora država zagotoviti, da do tega sploh ne prihaja. Če sistem deluje, pacient nima potrebe iskati rešitev drugje. Dokler pa čakalne dobe ostajajo predolge, mora biti sistem pravičen in transparenten. Pravila morajo biti jasna in enaka. Vendar naj poudarim: povračila niso rešitev. Rešitev je, da pacient pravočasno pride do storitve v Sloveniji. Država mora prevzeti odgovornost za dostopnost, ne pa prelagati rešitve na posameznika.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.