Od overjene izjave o nesodelovanju do predsednika DZ

48 glasov, kolikor jih je na tajnem glasovanju prejel Zoran Stevanović, govori tudi o tem, koliko poslancev trenutno združuje desni blok. To je pomemben signal predsednici republike Nataši Pirc Musar, ki bo z odločitvijo o podelitvi mandatarstva naslednja na potezi v procesu oblikovanja nove oblasti. Državni zbor pa bo pri tem prvič vodil poslanec najmanjše stranke v parlamentu.

Od Stevanovićeve overjene izjave iz časa covida, da ne bo nikoli sodeloval z SDS in njenim predsednikom Janšo, sicer da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij - do dvojnega stiska roke istemu politiku po tem, ko mu je omogočil položaj predsednika parlamenta in s tem presekal politično pat situacijo. "Če mi danes ne bi dosegli te, bi rekel, neke relativne zmage, ali pa na nek način potrditve tega mandata, bi se seja nadaljevala še naslednji teden. Zaradi tega, ker drugega predsednika v tem momentu mi ne vidimo in ga tudi ne bi bilo možno izvoliti," je po izvolitvi dejal Stevanović.

Včerajšnja poteza je sicer globoko razdelila njihove podpornike. Na eni strani so deževale čestitke in spodbude. Na drugi pa očitki, da je protistemska Resnica s tem izdala svoje volivce.

"Smo našli osebo, ki je lahko preštela do 46, oziroma še čez. In Zoran Stevanović je pač dobil našo podporo. Vidimo to v naši poslanski skupini kot še en korak proti razvojni koaliciji, ki bo rezultirala, upamo, v desnosredinski vladi," je medtem optimističen vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, ki je bil sicer tihi favorit NSi za prestižno funkcijo šefa parlamenta, ki je s kandidaturo Stevanovića ostal le še rezerven scenarij.

In če je Janez Janša s pragmatično politično partijo svoj volilni poraz začel obračati v povolilno zmago, je za Golobov poskus oblikovanja koalicije stop igra.

"Danes ni slab dan le za politiko. Danes je slab dan za zaupanje. Za zaupanje ljudi v besedo, v integriteto in v temeljno poštenost tistih, ki so izvoljeni, da jih zastopajo. A njihove igrice so sedaj jasno razkrite: narediti želijo vse za oblikovanje četrte Janševe vlade," je zapisal očitno odhajajoči in politično poraženi premier Robert Golob. Pri čemer se včeraj po glasovanju ni želel niti slikati za tradicionalno prvo fotografijo novega sklica parlamenta.

Bolj ponosna na politični dosežek Stevanovića sta bila vsak s svojo čestitko predsednica srbske skupščine Ana Brnabić, sicer veljakinja stranke Aleksandra Vučića in nekdanji predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki je v času ukrajinske vojne večkrat obiskal ruskega predsednika Putina.

"Danes se je glasovalo o prvem med enakimi, nikakor ne o kakšnih orisih koalicije v prihodnosti," sicer vztraja Stevanović.

Tu pa sta naslednja na potezi najprej Janez Janša, ki je pred in po volitvah poudarjal, da ga vodenje manjšinjske vlade ne zanima. Ob načrtih Resnice, da ne gre v vlado, ampak bi sodelovali kot konstruktivna opozicija, pa je to že nekoliko relativiziral. "Ja saj manjšinjska vlada vsaj na začetku ni možna. Ker moraš dobiti absolutno večino za mandatarstvo."

In za njim še predsednica države, ki ima zdaj 30 dni časa za nominacijo prihodnjega mandatarja. In tudi nekaj zadržkov do kandidature prvaka SDS.

"Sama si pa seveda ne želim nekoga, ki je s tujimi akterji poskušal vplivati na slovenske volitve, da bi tak posameznik sestavljal vlado. Ampak prejudicirati ne smem in ne bom, dokler ne bo jasno, kdo je naročnik storitev Black Cuba," je konec marca izpostavila predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je ob izvolitvi sicer čestitala Stevanoviću. In mu zaželela, da bo svoje poslanstvo opravljal nesebično, v duhu spoštovanja demokracije, ustavnega reda in kulture dialoga.

"Ulice so naše, preplavimo jih," so bili pozivi Zorana Stevanovića oktobra 2021, zaradi katerih si je zaradi hujskanja k upiranju prislužil aretacijo in hišne preiskave.

Jeza do takratne Janševe oblasti je bila tako velika, da je še nekaj mesecev nazaj, jeseni 2025, ostro nastopil proti tedanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu, ko so ga kriminalisti preiskovali v zadevi kavaški klan.

V politiko je Stevanović sicer vstopil na lokalni ravni v Kranju, kjer je večkrat neuspešno kandidiral za župana, izkušnje si je nabiral kot mestni svetnik.

Njegova agenda nagovarjanja volivcev zveni preprosto: oblast laže in je skorumpirana, narodu lažejo vse stranke, lažejo tudi mediji.

A prav mediji so razkrili. "Jaz sem bil enkrat udeležen v prometni nesreči, res je. Ampak sem plačal v bistvu kazen za prometni prekršek," je priznal 24. januarja letos. In na vprašanje o poskusu preslepitve zavarovalnice odgovoril, da za to nikoli ni bil obsojen.

Dan kasneje smo poročali, da smo pridobili dokument, sodbo Okrajnega sodišča v Kranju. Iz nje je razvidno, da ga je sodišče leta 2008 zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije obsodilo na denarno kazen, prav tako sostorilca.

Sodba je postala pravnomočna leta 2010. Stevanović je moral plačati denarno kazen, res pa je, da je bil rehabilitiran in danes ne velja več za pravnomočno obsojenega.

In če je Stevanović svojo obsodbo skrival, pa po izvolitvi stranke Resnica v parlament svojih kadrovskih, celo ministrskih ambicij ni več prikrival, preletimo še program Resnice: "Boj proti korupciji, suverenizem in nizki davki so prve tri točke programa. Spreminjali bi volilni sistem in zmanjšali število poslancev, z 90 na 63."

V zdravstvu naj denar sledi pacientu, pišejo. Med drugim bi bilo cepljenje prostovoljno in ne obvezno.

Ukinili bi tudi Komisijo za preprečevanje korupcije in obvezni RTV-prispevek. Prav tako bi na primer prečesali nevladne organizacije in nekaterim ukinili financiranje.