Slovenija v stiski

Od depresije, sextinga in motenj hranjenja do 'najnovejše' Zoom dismorfije

Ljubljana, 11. 09. 2021 16.42 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Urša Vrečar
Komentarji
71

Nizka samopodoba, motnje hranjenja, depresija, ankcioznost. Pa razširjenost spletnega nasilja, sextinga in posledičnega izsiljevanja, strah pred zamujenim ter 'najnovejša' Zoom dismorfija. Vse to so dolgosežne posledice, ki jih s seboj prinašajo družbena omrežja, na katerih slovenski mladostniki preživijo več ur dnevno. Nevarnosti in pasti pa se (pre)pogosto ne zavedajo.

"Ločitev digitalni svet realni svet je že dolgo zastarela. Kar se zgodi v digitalnem svetu, ima posledice v realnem in obratno," opozarja Rok Gumzej iz Logouta. In res – zdi se, da dandanes 'živimo' na spletu in prek družbenih omrežij. "Ne samo mladostniki, vsi danes že deloma živimo preko družbenih omrežij. Svojo karierno pot objavljamo na LinkedIn, z istomislečimi se povezujemo v Facebookove skupine, kjer izmenjujemo recepte, nasvete za vzgojo ali politična mnenja. Preko Whatappsa in Viberja pišemo sorodnikom v tujino in v spletnih klepetalnicah ter komentarjih debatiramo o vseh možnih temah. Mladostniki so samo najbolj vešči v tem."  

Natančnih podatkov, koliko časa slovenski mladostniki preživijo na družbenih omrežjih, žal nimamo, zadnji podatki SLOfit pa so pokazali, da za zasloni preživijo od 5 do 6 ur dnevno za zabavne in sproščujoče vsebine, kamor spadajo tudi družbena omrežja. V ta čas torej ne šteje na primer šolsko delo za zasloni. "Otroci in mladostniki, ki so rizični uporabniki družbenih omrežij, bodo večino ali ves ta čas porabili na njih, torej 5 do 6 ur," pove Gumzej. 

Da so družbena omrežja "nedvomno ena izmed najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega časa" za slovenske mladostnike, saj na njih preživijo več ur dnevno, pravi tudi Anja Murovec iz Svetovalnega sveta. "Večinoma pa mladostniki v prostem času večkrat pogledajo družabna omrežja, zato bi uporabo ocenili na več ur dnevno, sploh pri tistih, ki nimajo starševskega omejevanja ali nadzora." 

Slovenski mladostniki na družbenih omrežjih preživijo več ur dnevno.
Slovenski mladostniki na družbenih omrežjih preživijo več ur dnevno. FOTO: Shutterstock

A kakšne so posledice pretirane uporabe družbenih omrežij? 

Raziskav o tem, kako družbena omrežja vplivajo na duševno zdravje otrok in mladostnikov, je bilo do sedaj narejenih dokaj malo, natančne posledice je težko opredeliti tudi zato, ker se družbena omrežja stalno spreminjajo, posodabljajo in razvijajo. Nekatere raziskave so pokazale, da so lahko stiki in socialne interakcije prek družbenih omrežjih koristne – socializacija, socialne interakcije so predvsem za najstnike izjemno pomembne, družbena omrežja pa to olajšajo, predvsem za tiste, ki imajo morda težave pri spoznavanju novih ljudi ali so bolj introvertirani. V zadnjih letih pa strokovnjaki vse glasneje opozarjajo na škodljive dolgoročne posledice. Študije tako kažejo predvsem na porast anksioznosti, depresije in motenj hranjenja pri mladostnikih. 

Tako je na primer raziskava univerze Pittsburgh pokazala na povezavo med časom, ko brskamo po družbenih omrežjih, ter negativno telesno samopodobo. Osebe, ki so več časa preživele na socialnih omrežjih, so na primer pogosteje poročale o motnjah hranjenja. Ločena študija iste univerze pa je dokazala povezavo med časom, preživetim na družbenih omrežjih, ter nespečnostjo in depresijo. 

Rok Gumzej iz Logouta: "Ločitev digitalni svet – realni svet je že dolgo zastarela. Kar se zgodi v digitalnem svetu, ima posledice v realnem in obratno." 

'Na družbenih omrežjih predstavljamo boljše verzije sebe'

Med negativnimi posledicami družbenih omrežij je tudi spletno nadlegovanje, ki ga strokovnjaki povezujejo s samomorilskimi mislimi, pa tudi 'osredotočanje na všečke' in lažna prijateljstva, ki obstajajo zgolj na spletu ter pomanjkanje pristnih interakcij v živo. Komunikacija prek spleta je sicer količinsko večja, a po drugi strani vsebinsko manj globoka kot komunikacija iz oči v oči, kjer izmenjujemo več informacij tudi skozi neverbalno govorico. 

"Na družbenih omrežjih predstavljamo boljše verzije sebe, ki izpostavljajo zgolj naše vrhunce. Tudi sami algoritmi v aplikacijah delujejo na način, da izpostavljajo le najboljše in najbolj zanimive vsebine. Tovrstna vsebina v nas sproža anksioznost, saj imamo ob gledanju občutek, da je tam nekje neko življenje/izkušnja/aktivnost, ki bi nam prinesla veliko več sreče in veselje, a mi se je trenutno ne udeležujemo," pravi Rok Gumzej. 

In izpostavi življenja t. i. influencerjev, ki objavljajo vsebine s potovanj, zabav, brezskrbnosti ...  "in ob tem dobimo občutek, da sami nič od tega nimamo. Spremljanje družbenih omrežij nam posledično lahko zada želje in cilje, ki so nerealni in nam v resnici osebnostno sploh ne ustrezajo. A ker imamo občutek, da so ti cilji nekaj, kar ima vrednost ("saj ima slika 10.000 všečkov, to je očitno nekaj kar si vsi želimo?"), smo anksiozni, kadar jih ne moremo doseči. To seveda tudi vpliva na samopodobo. Na spletu za pozornost “tekmujemo” proti celotnemu svetu, kar poveča občutek, da se moramo še bolje izkazati, še močneje izstopati." 

Pri mladostnikih lahko pride tudi do t. i. FOMO, strahu pred zamujenim oziroma 'fear of missing out'. Gre za strah in občutek anksioznosti, da bomo nekaj zamudili. Ta strah pa pripelje do tega, da smo ves čas dostopni, da družbena omrežja ves čas preverjamo in se od njih težko odmaknemo, izpostavi Gumzej. Tovrstne občutke tesnobe povezujemo prav z razvojem in vzponom družbenih omrežij, predvsem Facebooka, Snapchata in Instagrama, doživljamo jih, ko na primer vidimo fotografije, posnetke prijateljev na spletu, kako se zabavajo brez nas, ko se počutimo izločeni iz družbenega dogajanja, ko vidimo življenje drugih oseb na družbenih omrežjih in dobimo občutek, da je naše življenje manj zanimivo. 

Imate občutek, da stalno nekaj zamujate? "To lahko sami preizkusimo s tem, da telefon za en dan izklopimo oziroma damo v letalski način. Bomo čutili potrebo po tem, da kaj pogledamo? "Kaj pa če mi nekdo piše? Kaj pa če bo kakšna zanimiva novica? Samo za sekundo moram pogledati, samo za sekundo." Ta nuja po preverjanju in strah pred tem, da nekaj zamudimo, nas konstanto vleče nazaj k uporabi družbenih omrežij," opozarja Gumzej. 

'Družabna omrežja lahko uporabljamo ali zlorabljamo'

Škodljive posledice družbena omrežja puščajo predvsem na samopodobi mladostnikov. Na spletu namreč močno prevladujejo podobe na videz popolnih oblik telesa in na videz srečnih posameznikov, parov, družin ali prijateljev ... "Dnevna izpostavljenost nerealno lepim telesom in nerealnim življenjskim stilom že pri odraslih spodbudi občutke nezadovoljstva s samim seboj in življenjem, kaj šele pri mladostnikih, ki se že tako ali tako soočajo z nenadnimi spremembami in oblikovanjem identitete," izpostavlja Nataša Grof, profesorica psihologije in socialna delavka na poljanski gimnaziji. In poudarja, da bi morali imeti vklopljen filter, ki bi nas intenzivno opozarjal, da prikazane slike na družbenih omrežjih niso realne, skorajda vse olepšane na tak ali drugačen način. 

Da t. i. influencerji prikazujejo le tisti del svojega življenja, ki ga želijo deliti z javnostjo, mladostniki pa pogosto nimajo kritičnega vidika, izpostavlja tudi Anja Murovec. "Na družabnih omrežjih sicer lahko zasledimo influencerje, ki delijo svoje stiske in težave, kar je po eni strani bolj realno, po drugi pa s tem povečujejo pritisk, da ljudje delijo tudi svoje najbolj intimne dele življenja, saj s tem še zaslužijo." 

Prav nerealne podobe teles, lepote, ki jih na družbenih omrežjih prej kot ne dosegajo s pomočjo raznoraznih filtrov in podobnim, pri tem pa to dejstvo ni nikjer izpostavljeno, predvsem pri mladih najstnicah lahko vodijo v motnje hranjenja. 

Na fotografijah se lahko marsikaj 'popravi' ali skrije, mladostniki pa lahko dobijo občutek, da bi tudi oni morali ali želeli tako izgledati, in se zato odločijo za dieto, izpostavlja Murovčeva. "V motnje hranjenja  zapadejo predvsem tisti, ki imajo pridružene osebnostne značilnosti, kot so perfekcionizem, želja po popolnosti, storilnostna naravnanost in nezadovoljstvo s samim seboj." 

Družbena omrežja ponujajo tudi številne filtre.
Družbena omrežja ponujajo tudi številne filtre. FOTO: Shutterstock

Od Snapchata do Zoom dismorfije

S pandemijo, posledičnimi ukrepi in zaprtjem javnega življenja, delom od doma, šolanjem na daljavo ... je prišel tudi vzpon pred tem dokaj nepoznanega Zooma. In že je tu tudi nova motnja, značilna prav za obdobje koronakrize in epidemije. 

Skupaj s sestanki, srečanji in šolanjem prek Zooma se je pojavila t. i. Zoom dismorfija, sicer izpeljanka iz že pred tem poznane Snapchat dismorfije. "Gre za pretirano okupiranost s telesno podobo na kameri preko ZOOM-a, kjer oseba pretirano vidi svoje pomanjkljivosti," pove Murovčeva s Svetovalnega sveta. ZOOM dismorfija izjemno negativno vpliva na samopodobo in lahko vodi v pretiravanje s telesno aktivnostjo, hujšanje, motnje hranjenja.

Zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da motnja povečuje število plastičnih operacij. To je bilo, sicer predvsem v tujini, opazno že ob pojavu Snapchata in njegovih filtrov. Plastična kirurgija iz New Yorka, Lara Devgan, je pred dobrim letom dni za CNN dejala, da skorajda polovica njenih pacientov k njej prihaja s 'predelanimi' fotografijami samih sebe. Leta 2019 je več kot 70 odstotkov članov Ameriškega združenja za plastično in rekonstrukcijsko kirurgijo poročalo, da k njim prihajajo pacienti, ki želijo s plastičnimi operacijami izboljšati svoje 'selfije' oziroma sebke. 

Da gledanje samega sebe na zaslonu več ur dnevno zelo negativno vpliva na samopodobo ljudi, je potrdila tudi raziskava, ki so jo v začetku leta predstavili ameriški raziskovalci. Ugotovitve temeljijo na izkušnjah 100 dermatologov v ZDA, rezultati pa kažejo na kar 56-odstotno povečanje povpraševanja po kozmetičnih popravkih zaradi videoklicev in podobno. "Ne samo, da se oseba sooča z lastnim odsevom veliko bolj intenzivno in pogosto kot prej, strmijo v popačen odsev," je januarja za AFP dejala avtorica študije Shadi Kourosh s Harvarda. Na spletnih kamerah imamo namreč lahko (tudi glede na razdaljo, svetlobo ...) večji nos, manjše oči, bolj zaobljen obraz ... 

Razširjenosti spletnega nasilja in sextinga se ne zavedamo dovolj dobro

Pa se najstniki zavedajo nevarnosti, ki na njih prežijo na spletu? Gumzej pravi, da pogosto temu ni tako, ali pa jih nevarnosti spleta celo ne zanimajo. Spletni prostor namreč lahko predstavlja tudi pobeg od težav vsakdana, kot so npr. ločitev staršev, težave v šoli, ljubezenske zagate ... Najstniki pa na spletu "iščejo tudi odgovore na vprašanja, ki jih ne upajo zastaviti svojim staršem ali pa menijo, da jim ti ne bodo zmogli dati dobrega odgovora oz. se ne počutijo dovolj varno, da bi vprašanje postavili. V teh primerih se še bolj zatekajo v družbena omrežja in k influencerskim osebnostim v iskanju potrditve in odgovorov." 

Kar 65 odstotkov slovenskih dijakinj je bilo žrtev spletnega nadlegovanja, je pokazala raziskava Odklikni leta 2018. Prav to predstavlja enega največjih in tudi najbolj razširjenih problemov, ki pa se ga obenem premalo zavedamo. Da se pogosto niti ne zavedamo, kaj vse spada pod spletno nasilje, pripoveduje Gumzej, še posebej mladi pogosto niso kritični do dogajanja na spletu, posledično pa je spletno nasilje zelo normalizirano, opozarja. 

"Tudi na naših delavnicah najstniki pogostokrat izpostavijo, "saj je že vsak od nas dobil kakšno neprimerno sliko od neznanca, to ni nič novega. Blokiraš račun in greš dalje". Pri otrocih, ki so žrtve spletnega groominga pa opažamo, da sami tega včasih sploh ne dojemajo, kot da se jim je zgodilo kaj nepravičnega. Nekdo jim na spletu poda pozornost, jih pohvali, jih posluša in to razumejo kot sprejemanje. Ko jih potem ta slika prosi za intimne fotografije, tega ne razumejo kot nekaj nevarnega." 

Deljenje fotografij brez dovoljenja, lažni profili, žaljenje, nadlegovanje, pošiljanje neprimernih vsebin, izključevanje iz online skupin ... vse to so oblike spletnega nasilja. To je najbolj prisotno v obliki žaljivih komentarjev. Slovenska raziskava Odklikni je pokazala, da je bilo leta 2018 v Sloveniji že 65 odstotkov dijakinj žrtev spletnega nadlegovanja. 

Žrtve spletnega nasilja po izkušnjah Gumzeja poročajo o občutkih sramu, obupa, jeze, strahu in anksioznosti, razvijejo pa se lahko tudi motnje hranjenja ali samopoškodovalne in samomorilske tendence. "Pogosto se počutijo nemočne, saj storilca na drugi strani ne vidijo, medtem ko se vsebina na spletu lahko širi veliko hitreje, kot jo uspemo brisati. S širjenjem neprimernih vsebin (lažnih profilov, predelanih slik našega obraza, žaljivih šal/memov ...) se število storilcev tudi veča. Vsak od nas, ki podpre žaljivo vsebino na spletu in jo širi dalje, tudi sam s tem postane storilec." 

'Kar pošljemo na internet, bo videlo več oseb, kot če bi to prilepili na šolsko oglasno desko'

Veliko bolj razširjeno ter normalizirano, kot si upamo priznati, je tudi pošiljanje golih fotografij. Mladi pogosto niti pomislijo, da "ko ena slika uide na splet, nad njo izgubimo kakršen koli nadzor". Gumzej to ponazori s primerom: "Kar pošljemo na internet, bo videlo več oseb, kot če bi to prilepili na šolsko oglasno desko."

Na Logoutu se srečujejo tudi s primeri izsiljevanja oziroma t. i. sextortionom od oseb, ki ji je bila gola fotografija poslana. "'Daj še eno pošlji, drugače to pošljem tvojim staršem', ali pa 'Plačaj 100 evrov ali pa to sliko vidi vsa šola'", sta primera, s katerimi so se že srečali. "Tudi če osebi na drugi strani zaupamo, gre na primer za fanta ali punco, to še ne pomeni, da bomo večno skupaj. Lahko se tudi zgodi, da tej drugi osebi ukradejo telefon in na ta način neka X oseba pride do naših intimnih slik. Najvarnejše je, da tovrstnih slik sploh ne pošiljamo." 

Koronavirus pasica nova

 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (71)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

proofreader
12. 09. 2021 13.06
+5
Kdo sploh še uporablja Facebook?
semAna
12. 09. 2021 13.19
-2
semAna
12. 09. 2021 11.57
+3
v bivsi firmi je pred leti, ker lastnik ni videl nobene dodane vrednosti v boljsem serverju, cez noc sesulo vse… ostali smo brez mailov, sistema narocanja itd… prisiljeni smo bili rocno pisati dobavnice, skladisce je rocno popisovalo izdano robo pri 20 sleperjev na dan… narocila po faxu… kleli smo vse, kar se da. ko so nazaj vzpostavili sistem (nisem IT, tako, da ne vem, kaj so naredili, vem le, da smo dobili lepo ohlajeno sobo za lep, nov, velik server) smo pa kar potiho vsi kleli ta nov server, ker nam je pocasi ratalo zelo vsec, da ni mailov, crm obvestil, e-racunov itd…. malce smo zadihali 🤷‍♀️🤷‍♀️
Skunk Works
12. 09. 2021 10.50
+0
Vedno bolj se kaže, da so mesta (in s tem mestno življenje) rak rana planeta...V mestih živi že več kot pol človešta, ki je vedno bolj in bolj odtujeno od narave. Človek pa je bilološko bitje, um in fizis....Zato bi moral človek biti vedno dosti v stiku z naravo, ter poleg umskega opravljati tudi nekaj fizičnega dela, najbolje v naravi, za ravnotežje telesa in duha....To ne pomeni da bi morali zavreči vso tehnologijo, ampak jo uporabljati dozirano in po pameti, ne pa, da se pol mladih na planetu vede že kot zombiji...Najprej nas bi tako moralo biti dosti manj, brez velikih mest, ljudje bi morali živeti v malih naseljih, pomešanih z naravo, v malih hiškah z vrtovi, kjer bi lahko v naravi tudi fizično delali, da bi ohranjali stik z naravo in krepili telo in zdravje.....Zato pa so kolikor toliko normalni ljudje in otroci samo še na podeželju, v kmečkih okoljih, ampak tega je vedno manj in manj..V mestih pa so ljudje vedno bolj podobni zombijem, odtujeni od narave in samih sebe, priklopljeni na zaslone....Ne zanima jih od kod hrana, ne koliko narave je potrebno žrtvovati za mesta in preživetje toliko ljudi, kot nas je...Zato pa gre svet počasi k vragu.....Pa lepo nedeljo želim....
Skunk Works
12. 09. 2021 10.52
+0
Zakaj nam je v filmu Gospodar prstanov tako všeč tisto naselje in hiške Hobitov?....In nam izgleda kot raj?......Tako bi lahko tudi mi živeli......
semAna
12. 09. 2021 12.09
+5
skunk, se strinjam… ko je bil moj deda na smrtni postelji sva se veliko pogovarjala in kar je zanimivo, da je po letu totalne demece nekako dobil razum.. med drugim mi je dejal- ana, otroke bos imela in bos dobra mama. pa sem ga vprasala, kako bom vedela, da jih dobro vzgajam… mirno, spokojno mi je odg- otroke nauci sobivati z naravo, ljubiti zivali, ob enem pa nauciti preziveti. preziveti, ce bi bila vojna. da vedo, kako zakuriti, posaditi… vse to… mojedva mulca se mnogokrat pritozujeta, zakaj morata saditi, kositi, pleti,…. nositi drva… zakaj vedeti, kako pridelati hrano, speci kruh… upam, da bo ostalo tako, kot je in da jima nikoli ne bo potrebno vedeti, zakaj se zebelj lahko poravna in ponovno uporabi…
brabusednet
12. 09. 2021 08.23
-1
Take težave,da bi pa se starši cepili in otroke in bi šole potekale normalno to pa ne.Tu pa sedaj težave spet na zdravstvo prenašat.
number46
12. 09. 2021 08.17
+7
Lepo pljuvate po svojih naslednikih, to po sigurno prineslo svetlečo prihodnost. Mladina ni popolna ampak je taka kot smo mi dovoli in jih naredili.
tonbaloni
11. 09. 2021 21.24
+2
Ne sextortion, ampak sexual extortion. …
Rožice so zacvetele
11. 09. 2021 20.11
+13
V sestavku med drugim piše: "Mladostniki so samo najbolj vešči v tem." In zakaj imajo potem toliko "problemov" ? Preveč časa in premalo dela, to je največji njihov problem in to problem brez navednic.
User154348
11. 09. 2021 20.08
+13
Objavite ta članek, medtem ko je malo nižje članek o Vin Dieslu, ker ima malo bolj zaobljen trebuh.... ironija al dvojni standardi??
ANTIJANSIST
11. 09. 2021 20.21
+5
Ko ljudje vidijo njegov trebuh.. So malo manj anksiozni
Uporabnik1815360
11. 09. 2021 19.55
+9
a zaj je sexting ze motnja?
Grozno
11. 09. 2021 21.36
+6
Nikomur neboš pošiljal zapeljivih besed in provokativnih slik, a ti je jasno!!!11!
Senzor
11. 09. 2021 19.45
+9
Kje je zdaj farmacevtska dobrodelnost pri zbiranju sredstev za Urbana?
ANTIJANSIST
11. 09. 2021 19.45
+6
Janez je marca 2020..rekel..MLADI DRZITE SE DRUZABNIH OMREZIJ.. tako da ne jokajte
Bpultimate
11. 09. 2021 19.44
-2
Slovenija je v stiski zaradi sedanje vlade in neumnih kovid ukrepov!
proofreader
12. 09. 2021 13.05
+1
Vsi ukrepi so smiselni, sesuva se jih samo ker je pač Janša.
ANTIJANSIST
11. 09. 2021 19.43
+12
Ne blutit... Starcki.. Pa imajo narocene po 4 casopise.. Ki jih ze ob 4.00 cakajo pres vrati... Gledajo porocila 4x na dan.....visijo tle gor na komentarjih.. Zavzeli so Facebook... In potem so mladi problem... Da bruhas
ogopogo1312
11. 09. 2021 19.25
-3
Poneumljanje generacij. Degenizem al kako ds poimenujemo pandemija poneumljanja ljudi.. poudarek na mladih
nature.com
11. 09. 2021 19.42
+4
ssbobo
11. 09. 2021 19.19
+6
Ahaha..... motnje z socialnih omreži omrežijo motene da postanejo še bolj moteni kot so ....... preveč cajta pa dve lewi roki frkata zaslon v desno......... dela se primte raje...
karamba34
11. 09. 2021 19.16
+14
Pomaga ti le odklop. Odklop
Senzor
11. 09. 2021 19.11
+4
Pri vsakodnevnem strašenju preko medijev ni noben sprehod sproščujoč. Želite uničiti mladim optimizem, radost in upanje v lepšo prihodnost. Odločevalci bodite odgovorni do nas in nas pustite, da v miru živimo, kot sami želimo!
Gozdni joza
11. 09. 2021 19.04
+4
To razvajeno mladino je treba dat v mladinske delovske brigade in naj popravijo slo ceste za začetek. Samo kaj ko bi samo 3 delal ostalih 50 bilo na telefonu pa snemal videe o tem kako se matraajo itd...
Blokiran Drugi Človek
11. 09. 2021 19.11
+14
To kar ste nesposobni starši zaj**al ne more nič rešiti. Niti delo niti vojska.
Senzor
11. 09. 2021 19.03
+2
Na vseh TV dnevnih poročilih gledamo leto in pol samo maske, palčke in igle. Preko mask sploh ne slišimo govorce o čem govorijo!
ssbobo
11. 09. 2021 19.21
-4
Govorijo tisto kar dovoli paralelne država že od leta 91 naprej....
*Violate*
11. 09. 2021 19.00
+6
Slovenija v stiski. 😂😂😂😂 ponovim, dvolicnost in hinavscina brez primere. Sami ustvarjajo tak sistem, pol pa tele clanke mecejo vn, vsake nekaj mescev, kako je vse kev kev kev bogo. Spelte se. Predvsem se mi pa nben vec ne smili, ker s svojo pasivnostjo podpirate vzrok tega, tako da podpirajte se posledico. Vse naj propade, vkljucno z ljudmi. In da smo si na jasnem, vseh opisanih problemov, predstavniki vlade, nimajo. Probleme ma raja aka hlapci.