Konec psihoterapevtskega 'biznisa': zakonska regulacija poklica z licencami

"Zakon na področju psihoterapije je napisan, pričakujemo, da bo šel v javno obravnavo v roku 14 dni," je povedala vodja sektorja za duševno zdravje in demenco na ministrstvu Mojca Zvezdana Dernovšek. Poudarja, da je ta nujno potreben, saj bo urejal poklic psihoterapevta in kriterije za pridobitev psihoterapevtske licence, ki sicer trenutno ne obstaja.

Zakon torej določa, kakšno bo izobraževanje, kakšno specializacijo in supervizijo potrebujejo za opravljanje poklica, uvedel pa bi tudi psihoterapevtsko zbornico. "V prostor vnaša nek določen red, hkrati pa ščiti uporabnika," je dejala.

Psihoterapevtka Urška Batellino je izpostavila, da področje psihoterapije postaja velik "biznis". Povpraševanje je namreč večje od ponudbe, zaradi česar tudi neizkušeni terapevti že leto po pridobitvi dovoljenja za odprtje ambulante to tudi zapolnijo. "Terapevt v enem letu še ni razvit, za to potrebuje več let," poudarja psihoterapevtka, ki meni, da je lahko takšna pomoč premalo strokovna.

Izpostavila pa je tudi cene psihoterapevtske ure, "ki so poletele v nebo". "Regulacija in izobraževanje psihoterapije sta zato torej nujna." 

Zakon proti terapevtom, ki se usposabljajo z 'vikend tečaji'

V zadnjih letih je Batellinova opazila, da vedno več mladih oseb išče psihoterapijo. Terapijo takšnih mladostnikov pa je po njenem mnenju nemogoče delati v privatnih praksah. "Za to je potreben tim, sodelovanje in multidisciplinarni pristop, ne pa mrcvarjenje po privatnih praksah," je jasna.

Poudarja, da so v teh trenutkih obupani tako starši kot otroci, pa tudi psihoterapevti. "Tudi presaditve srca se ne izvaja v privatnih praksah," je ponazorila. Z njo se strinja tudi Dernovškova, ki pravi, da želijo z zakonom preprečiti "vikend tečaje psihoterapevtov" in s tem nestrokovno, lahko pa tudi nevarno obravnavo. "Zbornica bo navedla tiste strokovnjake, ki imajo na tem področju licenco, drugo pa bo odvisno od posameznikov," je dejala. Seveda pa je potem odvisno od ljudi, ali bodo za obravnavo izbrali usposobljeno osebo ali "vikend terapevta". 

Zakon pa še ne bo urejal financiranja takšne zdravstvene storitve. "Zaenkrat želimo le urediti to področje in licenciranje," je dejala.

Na ministrstvu upajo, da bodo lahko s projektnim financiranjem izpeljali pilotni projekt vključitve psihoterapevtov v javno mrežo, da vidimo, ali je stvar združljiva ali ni. Storitve psihoterapije lahko namreč v Sloveniji izvajajo tudi specialisti klinične psihologije, specialisti otroške in mladostniške psihologije ter psihiatrije, a kot je povedala Dernovškova, so to izjemno prezasedeni kadri.

Meni, da imamo v Sloveniji dobro urejeno specializacijo za zdravnike, na področju kliničnih specializacij pa da to ni dobro urejeno, saj so te specializacije odvisne od delodajalcev. "Če je delodajalec zainteresiran za specializacijo takšnega kadra, bo moral nositi tudi finančno breme specializacije. Ker pa so te dolge in drage, je takšna ureditev pripeljala do tega, da v Sloveniji manjka teh specialistov," je pojasnila.

Ocenjuje, da je prav na področju kliničnih psihologov stanje alarmantno. "Hitra rešitev za soočenje s to težavo je tako, da do uvedbe sistemskih rešitev oz. vpeljave interventne zakonodaje te specializacije plačujemo neposredno iz proračuna. To sicer ni sistemska rešitev, temveč gašenje požara," je dodala.