'Tišina je tista, ki daje rabljem varnost'

"Slišimo te." Pod tem sloganom na teološki fakulteti obeležuje 20-letnico študija relacijske družinske terapije. Slišimo te zato, ker je danes tudi mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. "Žrtvam želimo sporočiti, da jih slišimo in da je prvi korak do prekinitve nasilnih odnosov vedno pogovor. En izmed takih je lahko tudi psihoterapija," je poudarila docentka Saša Poljak Lukek. 

"Upam, da z našim delovanjem prispevamo k družbeni občutljivosti za nasilje in s spodbujanjem razvoja na področju psihoterapije tudi na akademskem nivoju omogočamo, da bodo žrtve v prihodnosti hitreje spregovorile, hitreje našle strokovno pomoč, ki jo potrebujejo," ji je pritegnil rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič. 

Besedo so nato predali idejnemu očetu relacijske družinske terapije, ki je bila – mimogrede – leta 2010 nagrajena na forumu inovacij, Christianu Gostečniku. "Nasilje je vedno problem tistega, ki je nasilen," je poudaril. Gre za travmo, ki se dobesedno zažre v človeka in "potem nenehno deluje in organizira celotno družinsko življenje tega posameznika, ki je sam sebi neobvladljiv, sam sebi nepredvidljiv. S tem on tudi razširja svoje nasilje v medpartnerske odnose in vse družinske odnose," je pojasnil. Relacijska terapija poskuša priti do globin, kjer se travma, ki se odraža v nasilju, skriva. 

Žrtev je vsa družina in vprašanje je, kako ji pomagati. "Najprej moramo vedeti, da gre za obliko zasvojenosti, ki jo je treba nasloviti, da nasilje je zasvojenost," je bil jasen Gostečnik. "Nasilje je način, kako ta človek v svoji travmi vedno znova išče igralce, ki bodo odigravali njegovo nasilje oziroma bodo postali žrtve njegovih nasilnih odnosov." Šele ko človeka z ničelno toleranco ustavimo in mu dopovemo, da je vzrok za nasilje v njem samem, pridemo do tega, da lahko začnemo pomagati tudi družini, da oni ne omogočajo več temu nasilju, da se širi dalje, je pojasnil. 

Kot pravi Gostečnik, poskušajo ljudi obravnavati s sočutjem, saj se tako pride do "čisto novih sfer, kjer je resnično možna pomoč". "Nad nobenim človekom mi nikoli ne bomo obupali, verjeli bomo v človeka, do konca, tudi ko on ne bo verjel vase, bomo mi verjeli v njega. Tudi ko bo obupno klical na pomoč z vsemi mogočimi patološkimi metodami, bomo mi upali, da on zmore narediti nekaj novega. To pomeni, da bomo vnesli v njegov svet odnos, ki ga nikoli ni imel, ga pa nujno potrebuje. Da bi nekdo verjel vanj in mu preuredil njegov notranji svet, da bi on lahko začel funkcionirati." 

A za začetek je treba zbrati pogum in spregovoriti. "Tišina je tista, ki najbolj pomaga vzdrževati in ohranjati nasilje, in to daje rabljem varnost, zato je nujno treba začeti govoriti o teh zadevah," se je skrbnica programa Zakonske in družinske terapije Tanja Repič Slavič vrnila na slogan 'Slišimo te'." "Žrtvam bi sporočila, da naj zberejo pogum, naj poiščejo strokovnjaka, nekoga, ki jim bo stal ob strani, ovrednotil, kar doživljajo, in jim odvzel krivdo kajti krivda je tista, ki zveže roke, ki ne pusti, da odidejo, ki jim celo nezavedno omogoča, da vzdržujejo tudi same neko nasilno dinamiko."

Po podatkih Združenih narodov, ki jih povzema STA, bo vsaka tretja ženska v svojem življenju doživela eno od oblik nasilja. V času globalne zdravstvene krize pa številke rastejo. Novo poročilo Združenih narodov, ki je zajelo 13 držav od začetka pandemije, namreč kaže, da sta dve od treh žensk poročali, da sta doživeli nasilje ali da poznata žensko, ki ga je doživela. Samo ena od desetih se bo po pomoč obrnila na policijo. Pandemija, ki smo ji priča, je nasilje nad ženskami še bolj prikrila, zato opozarjajo ZN.

Zbrani na današnji novinarski konferenci ob 20-letnici programa relacijske družinske terapije pa dodajajo: "Nasilje je treba vedno ustavljati, imeti ničelno toleranco."

Neurejeno področje psihoterapije v Sloveniji 

Urška Kranjc Jakša, predsednica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov, pa je opozorila na neurejenost področja psihoterapije v Sloveniji. "Zavedati se moramo, da bo normativna ureditev področja psihoterapije predvsem zaščitila vse uporabnike, saj danes zaradi neurejenega področja praktično vsak lahko nudi psihoterapevtske storitve, kar lahko povzroči nepopravljive težave ljudem, ki poiščejo pomoč," je poudarila. 

Prve pobude za ureditev segajo že v leto 2005, leta 2018 pa je bila oblikovana delovna skupina za normativno ureditev psihoterapije v Sloveniji, a se je že po nekaj srečanjih razšla. Leta 2021 tako področje ostaja neurejeno, izzivi pa vse večji. "Če kdaj, se je sedaj, ko je epidemija covida-19 močno vplivala na duševno zdravje prebivalstva, pokazala potreba po urejenosti tega področja," je zaključila Kranjc Jakša.