'Trendovsko se je identificirati z duševno motnjo'

Takšne in drugačne težave z mentalnim zdravjem, razlike v načinih delovanja možganov ljudi ... Pa naj gre za avtizem, ADHD, razvojne motnje, učne težave, depresijo, bipolarno motnjo ... Natančna opredelitev teh težav je pogosto zapletena in terja več kot enega strokovnjaka za diagnozo in pomoč. A ne, če vprašate TikTok. 

Na TikToku  uporabniki delijo diagnoze, ki jih postavijo v manj kot minuti, in ljudi prepričujejo, da se je mogoče samodiagnosticirati na podlagi le nekaj simptomov. Pogosto gre za "svetovalce" brez primerne izobrazbe, ki delijo svoje izkušnje. Vendar imeti možgansko poškodbo ne pomeni, da zna oseba izvesti operacijo možganov in tukaj je situacija podobna. Prav tako je pogosto v ospredju predvsem potreba po nabiranju všečkov in komentarjev, misel na dobrobit (mladih) gledalcev je daleč v ozadju. Eden od izzivov je sicer po mnenju strokovnjakov ta, da postajamo generacija, ki meni, da ima domnevna osebna izkušnja večjo vrednost kot izobrazba, kar "gurujem TikToka" daje še dodatno težo. 

A kaj to pomeni v praksi? Enostavno to, da je mlada oseba – prav mladi pa so še posebej dojemljivi za takšne nepreverjene vsebine – dnevno izpostavljena seznamu "simptomov" različnih motenj, bolezni ... Rezultat pa je poplava samodiagnoz, ki lahko močno poslabšajo mentalno zdravje posameznika. 

Ko je pandemija ljudi zaprla za štiri stene, se je število ljudi, predvsem mladih, ki "guruje" in "svetovalce za polno življenje" iščejo na TikToku, močno povečalo. V veliki meri zato, ker je pandemija med mladimi povzročila veliko stisk. 

New York Times je pred časom objavil zgodbo Kianne, srednješolke, ki je bila v času pandemije stara 17 let, ko je začela vse bolj toniti v virtualni svet. Počutila se je izolirano in ko je ždela v svoji sobi, se je začela osredotočati na svojo osamljenost. Na TikToku je preživela ure in ure,  s prijatelji so pisali le sporočila, namesto da bi se pogovarjali. Njena tesnoba je povzročila glavobole, slab spanec in nenavaden občutek, da živi zunaj svojega telesa. Nato je na TikToku začela videvati video posnetke o depersonalizacijski motnji, vrsti disociativnega stanja, zaradi katerega se lahko ljudje počutijo, kot da je njihovo telo ločeno od njihovih misli, skoraj kot v sanjah.

"To imam," je postajala vse bolj prepričana, je dejala. O tem ni govorila z nikomer, je pa bila vse bolj prepričana, da gre za pravilno diagnozo. 

Algoritem pa je vse to le še ojačeval. Prvemu posnetku na to temo, ob katerem se je zadržala dlje časa, je namreč sledila poplava vsebine – vse na isto temo. 

Terapevtka Annie Barsch je za NYT povedala, da se strokovnjaki srečujejo z vse več pacienti, ki želijo potrditev samodiagnoze, čeprav ta pogosto ne drži. "Če ste organizirani in imate radi strukturo in so vam stvari všeč na določen način, še nimate obsesivno-kompulzivne motnje, ampak ste organizirani. Motnja ovira delovanje osebe."

Vseeno se bodo mnogi, tudi ko jim terapevt pove drugače, odločili, da bodo verjeli TikToku namesto terapevtu, saj bo algoritem še naprej ojačeval njihovo prepričanje. "Kot strokovnjak z magisterijem, klinično licenco in dolgoletnimi izkušnjami tekmujem s TikTokerji," opozarja Barscheva.

"Napačno diagnozo je neverjetno enostavno postaviti," pa je dejal Mitch Prinstein iz Ameriškega psihološkega združenja. "Morda imate simptome, ki so videti kot depresija pri odraslih, toda pri otroku ali mladostniku lahko to pomeni nekaj povsem drugega." Prav tako se je težko zavedati določenih simptomov, je dejal, in te bi resnično morala opazovati objektivna stran.

Terapevti pri svojem delu upoštevajo veliko podatkov. Ali ljudje lahko normalno delujejo v svojem življenju? Kako spijo, jedo in kako se povezujejo z drugimi? Kakšna sta njihovo razpoloženje in motivacija?

Na TikToku pa je vse osredotočeno na nekaj velikih besed v nekaj minutah. Terapevtka Sara Anne Hawkins je opozorila, da so k njej hodili mladi, prepričani, da imajo mizofonijo, stanje, zaradi katerega lahko ljudje občutijo bes, ko slišijo zvoke drugih ljudi, na primer žvečenje ali dihanje.

Izkazalo se je, da se je s tem v resnici borila le ena oseba, vsi ostali so si postavili napačno samodiagnozo. Je pa v konkretnem primeru zaznala tudi nekaj pozitivnega: bili so pripravljeni govoriti o svojih občutkih jeze in razdražljivosti. A pozitivni učinki se lahko zgodijo le, če oseba ne ostane le pri samodiagnozi in ne išče le strokovnjakov, ki so jo pripravljeni podpreti v njeni zmoti, kar je sicer predvsem velika težava v ZDA, kjer je večina storitev plačljivih, terapevti pa tekmujejo za paciente. 

'Trendovsko se je identificirati z duševno motnjo'

Pogovor o težavah z duševnim zdravjem je seveda pomemben. Leta in leta so si deležniki prizadevali, da takšne težave ne bi bile povezane s stigmo, kar bi ljudi tudi vzpodbudilo k iskanju pomoči. Se pa številni sprašujejo, ali se ni s pojavom TikToka sprejemanje spremenilo v ojačevanje. 

16-letni Ronan je za NYT pred časom povedal, da je med njegovimi vrstniki postalo trendovsko identificirati se z duševno motnjo. Duševna motnja je postala osebnostna lastnost in ne nekaj, kar želite ozdraviti.

Izpostavlja veliko težavo – številni težave z mentalnim zdravjem na TikToku predstavljajo kot dosežek, bistvo svoje osebnosti, kul lastnost, pri čemer težave z mentalnim zdravjem niso nič od tega. 

"Otroci iščejo skupnost in svoj trenutni boj s simptomi duševnega zdravja uporabljajo kot način iskanja podobno mislečih ljudi. Včasih svoje simptome opredeljujejo kot znak ponosa," razlaga dr. Prinstein.

Opozarja tudi, da se mladi pogosto zatečejo na omrežja, kot je TikTok, ker se odrasli v njihovem okolju o tem niso pripravljeni pogovarjati. 

Ne zamahnite z roko, ko se otrok ali najstnik želi pogovarjati

Otroci sicer naj ne bi uporabljali TikToka, toda resničnost je drugačna, zato je ne gre zanemariti. Strokovnjaki staršem svetujejo – če se otrok ali mladostnik želi pogovarjati o nečem, kar je videl na TikToku, nikar ne zamahnite z roko in mu ne skušajte brez razprave dopovedati, da je videl nekaj, kar je nesmiselno. To ga ne bo zadovoljilo, ampak poslalo v kremplje algoritma. 

"Vzemite to kot priložnost, da izveste več o njihovi osebnosti ter nekaterih izzivih in težavah, s katerimi se soočajo," pravi strokovnjak Anish Dube. Izvedeli boste, katere so stvari, ki jih veselijo, čemu sledijo, s čim se identificirajo, kaj jih skrbi ...

Kianna, najstnica, ki je verjela, da ima depersonalizacijsko motnjo, je po samodiagnozi skušala upoštevati nasvete na TikToku za samozdravljenje, ki pa seveda niso bili učinkoviti. So pa njeni simptomi izginili, ko se je vrnila v šolo in začela preživljati čas s prijatelji: "Nenadoma sem se počutila, kot da sem spet srečna."

Za razliko od TikTokerjev, ki dajejo vtis, da vsi trpimo za hudimi težavami v duševnem zdravju, je prišla do pomembnega spoznanja: "Ni nujno, da imate motnjo v duševnem zdravju, da trpite." In včasih so za rešitev težav dovolj že prijatelji v resničnem svetu. Je pa pomembno, da se pomoč poišče na pravem mestu, če težave ostajajo prisotne. 

Algoritem TikToka: ko vas bombardirajo z eno in isto vsebino na 100 načinov

Težava pa je, da je do terapevtov težko priti. To ni le slovenska, ampak globalna težava. Pri nas je ob tem področje psihoterapije tudi zelo neurejeno. Zato mnogi menijo, da je najlažje najti nasvet na TikToku. 

Raziskava Pew Research je ugotovila, da v ZDA eden od šestih pripadnikov generacije Z TikTok uporablja kot iskalnik informativne vsebine.  "Če poskušam ugotoviti, kako nekaj narediti, se mi zdi, da je lažje obiskati TikTok," je povedal študent Alexis Diomino za CBS.

Podobno je menila 19-letna Samanthi Fridley, ki so ji v zgodnji mladosti diagnosticirali anksioznost in depresijo. A potem jo je TikTok potegnil še globlje v brezno težav. Videla je nešteto video posnetkov vplivnežev, ki so delili svoje misli o resnih duševnih boleznih. "Ko gledate TikTok in ko se algoritem krepi, se krepi tudi diagnoza, prihajajo stvari, kot so ADHD in mejna osebnostna motnja ter še več depresije in anksioznosti."

Vsebina, prikazana v njenem zavihku "Zate", je bila rezultat TikTokovega edinstvenega algoritma, ki pošilja predlagane video posnetke na podlagi tega, kar ste iskali, delili ali všečkali. Fridleyjeva pravi, da je bila bombardirana z nejasnimi simptomi različnih duševnih motenj, kar je privedlo do tega, da si je sama postavila vrsto diagnoz, vse skupaj pa je slabšalo njeno stanje, medtem ko je po TikToku brskala tudi do treh zjutraj. 

TikTok o algoritmu molči – menda iz strahu pred konkurenco. A v študiji Centra za boj proti digitalnemu sovraštvu so se raziskovalci predstavljali kot 13-letni uporabniki ter iskali in všečkali videoposnetke o duševnem zdravju. Ugotovili so, da je TikTok tem uporabnikom v povprečju vsakih 39 sekund prikazal potencialno škodljivo vsebino. Nekateri uporabniki so prejeli priporočila za vsebino o samomoru v 2,6 minute po pridružitvi aplikaciji.

Samantha Fridley pravi, da je potrebovala popolno digitalno razstrupljanje, da se je končno osvobodila primeža vplivnežev na duševno zdravje in samodiagnoze. 56 dni je preživela v ustanovi za rehabilitacijo – daleč stran od svojega telefona in TikToka.

Tožba: 'Vedno izberejo dobiček'

Razprava o tem, ali so družbena omrežja odgovorna, ker ne odstranijo spornih vsebin, je dolga in vroča, a rezultatov ni. V središču ene od takšnih debat je vplivnica Eugenia Cooney, ki ima na različnih platformah na tisoče sledilcev. In čeprav je že na prvi pogled jasno, da se bojuje z boleznijo, številni pa ji očitajo, da bolezen propagira med mladimi, platforme njene vsebine ne omejujejo, pravzaprav naj bi jo pogosto prikazovale uporabnikom. Zalegla niso niti opozorila, da dejstvo, da na ta način zbira všečke in služi denar, saj je njena vsebina monetizirana, pomeni, da platforme sodelujejo pri tem, da je njeno življenje ogroženo. 

Lani je sicer odmevala tožba družin, potem ko je na tisoče strani internih dokumentov pokazalo zaskrbljujoče znake, da je velikan družbenih medijev Facebook vedel, da lahko njegove platforme negativno vplivajo na mlade, a ni naredil veliko, da bi to učinkovito spremenil. 

Več kot 1200 družin se je odločilo tožiti družbena omrežja, vključno s TikTokom, Snapchatom, YouTubom, Robloxom in Meto, matično družbo Instagrama in Facebooka. Nekateri od tožnikov so decembra lani spregovorili za avstralski 60 minutes. 

Družina Spence se je odločila za tožbo proti Meti. Kathleen in Jeff Spence pravita, da je Instagram njuno hčerko Alexis pripeljal v depresijo in motnjo hranjenja pri 12 letih. Čeprav je bila stara 11 let, se je brez težav registrirala, saj družba ne preverja starosti uporabnikov. Prav tako je lahko aplikacijo skrila s pomočjo drugih aplikacij. Najprej je iskala zanimive telovadbe: "Predvidevam, da je to sprožilo algoritem, da bi mi pokazali diete, nato pa se je začelo premikati v motnje hranjenja."

Namesto da bi dobila sporočila o nevarnostih motenj hranjenja, je bila tarča vsebin o tem, kako težave skrivati, kako še bolj hujšati ...

Odvetnik Matt Bergman, ki se je odločil zastopati družino, ima o vsem skupaj jasno mnenje: "Vedno znova, ko imajo priložnost izbirati med varnostjo naših otrok in dobičkom, izberejo dobiček. Namenoma so zasnovali izdelek, ki povzroča odvisnost. Razumejo, da če otroci ostanejo na spletu, zaslužijo več denarja. Ni pomembno, kako škodljiv je material."

V primeru TikToka gredo sicer kritiki še korak dlje. Če večina verjame, da giganti, kot je Meta, vidijo le denar, mnogi menijo, da je TikTok še nevarnejši, saj naj bi bil povezan s kitajsko vlado in njeno agendo, kako "poneumiti" zahodni svet. Vsebine, ki jih TikTok prikazuje doma, so namreč precej drugačne.