Ko govorimo o femicidu, govorimo o pobijanju žensk in deklet zaradi njihovega spola. Med drugim pojem femicid vključuje umor ženske kot posledico partnerskega nasilja, ubijanje žensk v imenu tako imenovane časti, ciljno usmerjeno pobijanje žensk ter primere umorov žensk, povezane z organiziranim kriminalom in trgovino z ženskami ter dekleti, navaja Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE).
Statistična definicija pojem opredeljuje malce ožje. Pod femicid uvršča umor ženske, ki ga povzroči intimni partner, in smrt ženske kot posledico za ženske škodljive prakse. Intimni partner je nekdanji ali trenutni zakonec ali partner, ne glede na to, ali storilec deli oziroma je delil prebivališče z žrtvijo.
Po podatkih vrhovnega državnega tožilstva je izmed vseh oškodovancev oziroma žrtev kaznivih dejanj uboja in umora ter poskusov teh kaznivih dejanj v Sloveniji 20 do 30 odstotkov žensk. Izjema je bilo leto 2020, v katerem je bil ta delež kar 40-odstoten. Razlog za takšen porast lahko pripišemo epidemiji covida-19 in življenjskim razmeram (karantena, ekonomski stres, negotovost, tesnobe, povečano pitje alkohola idr.), ki so nastale zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev epidemije in so intimno-partnerskemu razmerju dopuščale, da se okrepi.
Femicidi so skoraj vedno posledica predhodnega fizičnega nasilja v družini. Slednjega v 90 odstotkih povzročajo moški, oškodovanke so ženske. Slovenija v povprečju beleži med pet in sedem femicidov letno. Izstopalo je leto 2020, ko je število intimno-partnerskih umorov znašalo deset.
Večina femicidov je namreč posledica predhodnega intimnopartnerskega nasilja. Kljub temu se v Sloveniji dve tretjini intimnopartnerskih umorov žensk zgodita v tistih domovih, kjer povzročitelji zaradi nasilja niso bili prijavljeni na Policijo. Storilci femicidov, ki spadajo v ti dve tretjini, so izven doma navadno poznani kot neproblematični, a svojo pozicijo do bližnjih razumejo kot dominantno. "V takšna dejanja (femicide, op.a) jih vodi nasilje, ki je običajno prisotno dalj časa, in posestniška drža nad partnerko," pojasnjujejo na Policiji.
V zadnji tretjini pa so storilci, ki so bili dalj časa nasilni nad partnerko in je bila Policija o njihovem nasilju tudi obveščena. V nekaterih primerih so policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja žrtvam. "Policija v postopkih namenja veliko pozornost ukrepom za zaščito žrtev kaznivih dejanj. Z žrtvijo izdelajo individualno oceno stopnje ogroženosti, s katero tudi hkrati ugotavljajo morebitne posebne potrebe po zaščiti," so povedali na Policiji.
Kako lahko storilec kljub preventivnim ukrepom zagreši femicid?
Na Vrhovnem državnem tožilstvu ocenjujejo, da se kršitve prepovedi približevanja težko presojajo. Zato menijo, da bi veljalo razmisliti o dodatnih, elektronskih varovalih, ki bi izkazovali, ali se je storilec približal oškodovanki in prepovedanemu kraju. "Glede na izkušnje državnega tožilstva bi bilo treba v primeru nasilja nad ženskami izboljšati predvsem preventivo in sodelovanje vseh pristojnih institucij," svetujejo na vrhovnem tožilstvu.
Ukrep prepovedi približevanja Policija izreče za 48 ur in ga pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku, ki ga potrdi in po potrebi podaljša, vendar največ do 60 dni. V primeru, da storilec krši ukrep približevanja, lahko državno tožilstvo sodišču predlaga strožji ukrep, denimo pripor.
Na slovenski Policiji zatrjujejo, da aktivno sodelujejo pri analizah stanja, s katerimi želijo zagotoviti čim bolj učinkovite načine nadzora nad izrečenimi kaznimi približevanja. Prav tako se policisti redno usposabljajo in seznanjajo glede nasilja v družini. Spoznavajo se tudi z aktivnostmi in storitvami centrov za socialno delo in nevladnih organizacij, ki lahko po preiskavi kaznivega dejanja nudijo pomoč in dodatno zaščito žrtve.
Na Društvu SOS telefon pa razloge za femicide v primerih, ko je bilo intimno-partnersko nasilje predhodno prijavljeno, vidijo tudi v pomanjkljivem delu s povzročitelji nasilja, v celoti odsotni obravnavi povzročitelja in oceni njegove maščevalne naravnanosti.
Slovenija med najbolj varnimi državami
Slovenija je sicer po številu umorov ena izmed najbolj varnih držav tako v svetovnem merilu kot tudi v Evropi. Po podatkih globalne raziskave o umorih, ki jo je leta 2019 opravil Urad združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), sta po številu žrtev umorov med svetovnimi regijami na prvem mestu Amerika in Afrika, vsaka s prek 35-odstotnim deležem. Azija v tem deležu zavzema nekaj čez 22 odstotkov. Evropa ima manj kot petodstotni delež v skupnem deležu umorov. Slovenija je po številu umorov na 100.000 prebivalcev na osmem mestu med najbolj varnimi državami, tudi v sami Evropi.
Kljub temu si moramo prizadevati za še nižjo stopnjo umorov in femicidov. Ker so slednji navadno posledica predhodnega nasilja v družini, moramo pri poskusih izkoreninjenja femicidov najprej nasloviti problematiko intimno-partnerksega nasilja. Gre za kompleksen pojem, ki je odvisen tako od družbenih dejavnikov (neenakost spolov, dostopnost organizacij za pomoč žrtvam, družbene norme, ki podpirajo nasilje, patriarhat idr.) kot individualnih značilnosti (demografske značilnosti, izkušnje z nasiljem v otroštvu, alkoholizem, osebnostne motnje, nizki dohodki idr.).
"Opažamo tudi, da se organi pregona v primerih nasilja v družini izjemno redko odločijo za bolj stroge ukrepe, kot je npr. pripor. Tudi ko je žrtev v varni hiši, to še ne pomeni, da ni potreben izrek prepovedi približevanja ali celo pridržanje, saj povzročitelji pogosto žrtve iščejo tudi na tajnih lokacijah. Smiselno bi bilo razmišljati o uporabi zapestnic za sledenje v primerih, ko je povzročitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja. Kljub zakonodajnim možnostim, je praksa še vedno takšna, da se umika žrtev nasilja z otroki," pojasnjuje Jasna Podreka.
Do problema moramo zato pristopiti celostno tako na sistematski ravni kot na ravni posameznika. Na sistemski je treba spremljati trende in zakone prilagajati razmeram, storilce pa ustrezno sankcionirati in obravnavati. "Potreben je tudi finančni vložek na področju preventive in senzibilizacije zoper femicid in nasilje nad ženskami," opozarja sociologinja in prostovoljka Društva SOS telefon dr. Jasna Podreka. Iz sistematskega naslavljanja ne smejo biti izvzete izobraževalne ustanove, ki naj ozaveščajo o problemu in ki lahko kot preventivni ukrep izvajajo delavnice o nenasilni komunikaciji. Na ravni posameznika pa naj se njegova pripravljenost najprej kaže v tem, da nasilje prijavi in se ne odloči le pogledati stran.
Kakšne kazni so predvidene za storilce femicidov?
Če kljub preventivnim ukrepom do najhujšega vseeno pride, policisti pričnejo s predkazenskimi postopki. Obravnavajo sume kaznivega dejanja uboj (opredeljen v 115. členu KZ-1), ki določa, da se z zaporom od petih do 15 let kaznuje tistega, ki komu vzame življenje, in kaznivega dejanja umor (opredeljen v 116. členu KZ-1), ki določa, da se kaznuje z zaporom najmanj 15 let tistega, ki koga umori tako, da mu na primer vzame življenje na grozovit ali zahrbten način, iz morilske sle ali brezobzirnega maščevanja, zaradi kršitve enakopravnosti ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov, pojasnjujejo na Policiji.
Lahko pa gre tudi za kaznivo dejanje uboj na mah (opredeljen v 117. členu KZ-1), pri katerem storilcu, ki koga ubije na mah, ker ga je brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, grozi zaporna kazen od enega do 10 let.
KOMENTARJI (150)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.