Avtor prispevka: Janez Usenik
Po naporni noči se je dobri mož že varno vrnil domov na severni tečaj, pridne otroke pa bo spet razveselil prihodnje leto.
Mož z belo brado, ki obdaruje otroke, je po svetu znan pod raznimi imeni. Izvorno pa je bil to sveti Nikolaj, ki naj bi živel okoli leta 350, kroži pa veliko zgodb o tem, kako dober mož je bil.
Dr. Peter Kvaternik, docent za pastoralno teologijo na teološki fakulteti, je povedal zanimivo pripoved o tem, kako je sveti Nikolaj nekoč pomagal trem dekletom – sestram - ki bi se rade poročile, pa niso imele dovolj denarja. Takrat je bila velika sramota, če je dekle ostala brez ženina, zato jim je sv. Nikolaj ponoči prinesel potrebni denar in jim na ta način omogočil poroko.
Radodarnega Nikolaja poznamo Slovenci kot Miklavža, ki v noči na 6. december še vedno obiskuje otroke po Sloveniji. Pri nas se tako dobro počuti tudi zato, ker smo mu Slovenci posvetili veliko cerkva, saj celo stolnica v Ljubljani nosi njegovo ime.
Podjetni Santa Claus
Bolj nemirno kri pa je imel Nizozemski sv. Nikolaj, ki so mu rekli Santa Claus. V 18. stoletju so ga imigranti odnesli s seboj v Ameriko in v New Yorku je Santa Claus zaslovel. Imel je dobro poslovno žilico in svetovno slavo si je zagotovil, ko je začel delati za multinacionalko Coca Cola.
Jure Zrilič, vodja marketinga Coca Cole, je pojasnil, da je leta 1931 švedski umetnik oziroma ilustrator Haddon Sundblom za božično promocijo Coca Coli ponudil podobo Božička, ki jo poznamo še danes. "Se pravi debelušnega in prijaznega dedka, oblečenega v dolg rdeč plašč. Sundblomov popularni božični portret je v 50. in 60. letih postal simbol božičnih praznikov po vsem svetu."
Dedek Mraz za železno zaveso
Božiček se je z novo opravo preselil v bližino severnega tečaja in začel darila nositi po vsem svetu. Ekonomisti bi rekli, da je združil več lokalnih dobrih bitij in postal globalni obdarovalec otrok. Toda dokler je Evropo delila železna zavesa, Božiček ni mogel obdarovati otrok v vzhodni Evropi. Da otroci ne bi bili prikrajšani, je v Rusiji njihovo delo prevzel dedek Mraz, ki obdaruje ob novem letu, prijel pa se je tudi v Sloveniji.
Etnolog dr. Janez Bogataj meni, da je prejšnja oblast, ki je sicer sledila sovjetskem zgledu, ravnala pravilno, ko je dedka Mraza preoblekla v slovensko razpoznavnost. "Dobro vemo, da je bil avtor podobe dedka Mraza pokojni slikar Maksim Gaspari," je še dodal.
Slovenski dedek Mraz tako še vedno živi pod Triglavom in Božičku dela konkurenco, a Božiček tudi pri nas prevzema pobudo. Večina naključno vprašanih Slovencev namreč obdaruje Božiček in ne dedek Mraz.
Božiček zagotovo je!
Včasih se v javnosti pojavijo ugibanja o tem, ali Božiček v resnici sploh obstaja. Toda strokovnjaki so že pred več kot sto leti dokazali, da je popolnoma resničen.
Leta 1897 je v New Yorku živela deklica Virginia. Ko je bila stara osem let, je od svojih starejših prijateljev slišala natolcevanja, da naj Božička v resnici sploh ne bi bilo. To jo je tako razburilo, da je napisala pismo takrat uglednemu časopisu New York Sun in zahtevala, da naj novinarji, ki vedno govorijo resnico, enkrat za vselej povedo, ali je božiček resničen ali ne. Njeno pismo je v roke dobil novinar Francis Church, njegov odgovor pa je postal eden najbolj slavnih časopisnih člankov v zgodovini.
Novinar je radovedni deklici odgovoril z besedami: "Da, Virginija, božiček obstaja. Tako gotovo kot obstajajo ljubezen, radodarnost in predanost. In zanje sama veš, da jih je vse polno in so najlepša stvar v življenju. Kako pust bi bil svet brez Božička... Ne bi bilo otroškega verovanja, poezije ali romantike. In večna luč, s katero otroštvo razsvetljuje ta svet, bi ugasnila. Toda k sreči Božiček živi in to za večno. In tudi čez tisoč let bo še vedno razveseljeval srca otrok."
