Po podatkih državnega tožilstva je bila lani obsodilnost 90-odstotna. Rezultat lanskih sojenj je 1409 obsodilnih sodb, 327 zavrnilnih sodb, glavni vzrok je zastaranje na sodiščih, 188 obtoženih sodb pa je bilo oproščenih. Večina teh zahteva odškodnine, te pa so kljub poravnavam visoke. Država je v zadnjih treh letih 282-im ljudem za odškodnine plačala nekaj manj kot milijardo tolarjev. Od leta 1999 pa do danes je bilo vloženih 48 tožb zaradi neutemeljenega pripora, rešenih je 23. Najvišja zahtevana vsota pa je bila 31 milijonov tolarjev za eno leto pripora. Po naših podatkih je šlo za tujca, država pa mu je po poravnavi izplačala 7 milijonov tolarjev.
Kristijan Kamenik je v priporu sedel 2 leti in pol. Za prestane duševne bolečine, tako pričakujejo tudi na državnem pravobranilstvu, bo najbrž zahteval visoko odškodnino, seveda le, če bo oprostilna sodba tudi pravomočna.
Osupljivi so tudi stroški sojenj. Stroški sojenja Borisu Šuštarju se gibljejo okoli treh milijonov tolarjev, dva milijona mu je sodišče doslej odštelo za nadomestilo njegove plače. Stroški v postopku Tekačevo so dosegli 11 milijonov, polovico so stali zagovorniki po uradni dolžnosti. Primer Lončarič je doslej stal prek 14 milijonov tolarjev. Nastali stroški v primeru Milice Makoter pa so presegli 20 milijonov tolarjev. Več kot osem jih je sodišče izplačalo kot nadomestilo za plačo.
