Gregorič je na tiskovni konferenci predstavil dosežke 13 letnega direktorovanja, pojasnil pa je tudi, zakaj se uprava pod njegovim vodstvom ni strinjala z izgradnjo jalovišča za rudnik Žirovski Vrh, kar naj bi bil eden izmed razlogov za njegovo razrešitev. Uprava se, kot pravi Gregorič, z izgradnjo jalovišča ni strinjala, ker naj investitor ne bi pripravil projekta, ki bi zagotavljal dolgoročno varnost.
Zaradi pomislekov o stabilnosti plazu Boršt na območju tega rudnika urana v zapiranju je Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) izdala negativno soglasje, ki ga je okoljsko ministrstvo spremenilo v neobvezno mnenje in izdana je bila pozitivna lokacijska odločba. Gregorič meni, da je pobuda za njegovo razrešitev prišla s strani državnega sekretarja na okoljskem ministrstvu Radovana Tavzesa, ki je zadnjih nekaj let tudi predsednik upravnega odbora Rudnika Žirovski Vrh.
Brez dekomisijskega načrta
Ko se je rudnik začel zapirati, ni bil pripravljen noben dekomisijski načrt. "Ustavili so ga, ko je bila ruda na tekočem traku, brez kakršnihkoli priprav," je dejal Gregorič. URSJV je na prošnjo izdal štiri oziroma pet soglasij za zapiralna dela, in sicer za rušenje starih obratov. Pri zapiranju Boršta, to je odlagališča hidrometalurške mivke, v kateri je radij, pa se je po podatkih investitorja izkazalo, da ne zdrži projektnega potresa.
Ker omenjeno odlagališče vsebuje nizko aktivne radioaktivne odpadke z izredno dolgo življenjsko dobo (aktivnost se čez 1000 let ne bo bistveno spremenila), se takšni projekti po razlagi Gregoriča morajo dimenzionirati na neki dolgi rok, to je od 500 do 1000 let. URSJV je od investitorja zahteval predložitev projektnega naliva za dobo 1000 let, investitor pa je izjavil, da drenaže za tako veliko vodo ne bo delal. "Na osnovi tega smo izdali negativno soglasje," je sklenil Gregorič.
Problem je konflikt interesov
V poročilu o jedrski varnosti držav kandidatk za vstop v EU se po besedah Gregoriča "sedaj pojavlja izrecna zahteva, da mora Slovenija v novi zakonodaji omogočiti de iure neodvisnost upravnega organa". Te teze so bile po njegovem znane tako Tavzesu kot Kopaču, verjetno pa sta imela nanje drugačne poglede. "To je nekaj podobnega, kot če bi na ministrstvu za promet, ki je zadolženo za izgradnjo cestnega križa v Sloveniji, sami izdajali lokacijsko in gradbeno dovoljenje, pa še nadzorovali, kako se to izvaja," je pristavil Gregorič.
