Slovenski predsednik Kučan je po sklepnem plenarnem zasedanju srednjeevropskih predsednikov strnil rezultate dvodnevnih premišljanj 16 visokih udeležencev in dejal, da je potrebno pojasnjevati smisel institucionalnih sprememb in njihov vpliv na vsakdanje življenje prebivalcev, saj ljudje potrebujejo informacije, da bi razumeli nujnost teh sprememb. V nasprotnem primeru se jih polaščajo negotovost, strah pred izgubo socialne varnosti, zmanjšanjem kakovosti življenja, bojazen pred izgubo lastne kulture, identitete in izključenostjo iz procesa sprejemanja odločitev. To pa lahko ustvarja odpor, ozračje za nacionalne egoizme, ksenofobijo, kar s pridom uporabljajo nasprotniki širitve, je še dejal Kučan.
"Srečanje je bilo nujno in daljnosežno, saj smo pred skorajšnjo širitvijo Evropske unije in Nata", je vsebino dvodnevnega vrha povzel predsednik Kučan. Na sklepnem zasedanju se je sestalo samo petnajst predsednikov, saj je italijanski predsednik Ciampi, zaradi obveznosti ob italijanskem državnem prazniku, odšel že v petek.
Pred odhodom na Brdo pri Kranju so se srednjeevropski predsedniki pred poslopjem občine Bled udeležili odkritja vodnjaka v spomin na njihovo 9. srečanje, ki ga gosti predsednik Slovenije Milan Kučan. Predsedniki so se vpisali tudi v Zlato knjigo občine Bled, pozdravil pa jih je župan Bleda Boris Malej.
Mesić in Koštunica za krepitev odnosov
Pred sklepnim zasedanjem na Brdu sta jugoslovanski in hrvaški predsednik, Vojislav Koštunica in Stipe Mesić, v navzočnosti vseh predsednikov, ki se udeležujejo srečanja, podpisala skupno izjavo, v kateri sta izrazila skupno željo za nadaljnjo krepitev dobrososedskih odnosov med državama, kjer je bil po njunem mnenju v zadnjem času dosežen napredek, in ob tem ocenila, da je nadaljevanje tega procesa prvi korak na poti v evropske integracije kot strateški zunanjepolitični cilj obeh držav.
Poseben poudarek je potrebno po njunem mnenju nameniti olajšanju svobodnega pretoka ljudi, blaga in idej v skladu z evropskimi standardi, kar se mora po njunih besedah pokazati v liberalizaciji viznega režima med državama. Zavzela sta se tudi za uskladitev zakonodaj obeh držav na področju zaščite narodnih manjšin. V zvezi s tem sta menila, da bo želeni napredek na področju človekovih pravic uresničljiv po podpisu dvostranskega sporazuma o recipročni zaščiti narodnih manjšin, to pa bo mogoče urediti po sprejetju zakona o narodnih manjšinah na Hrvaškem.
Ob robu vrha so potekala tudi številna druga dvostranska srečanja. Predsednik Kučan se je med drugim pogovarjal s poljskim kolegom Kwasniewskim, bolgarskim predsednikom Parvanovom, makedonskim predsednikom Trajkovskim, predsednikom Romunije Iliescujem, moldavskim predsednikom Voroninom in hrvaškim predsednikom Mesićem.
Odhod predsednikov
Delegacije z državniki so na brniško letališče prihajale v zelo kratkih razmakih, odhodi pa so potekali dokaj hitro in brez posebnih zapletov. Od predsednikov in njihovih delegacij, ki so na vzletno stezo brniškega letališča v spremstvu policije prispeli z blindiranimi vozili, so se poslovili predstavniki urada predsednika republike, ministrstva za zunanje zadeve in protokola.
Za slovo si je več časa vzel le avstrijski predsednik Thomas Klestil, ki je pred odhodom na letalo obdaroval tudi svojega šoferja. Z letališča je Slovenijo okoli štirih popoldne zadnji zapustil romunski predsednik Ion Iliescu. Sicer pa je bil zračni prostor nad Slovenijo popoldne zaprt. Uslužbenci brniškega letališča so kljub temu uspeli rešiti vse logistične težave.
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Beriz Belkić sta se v domovino vrnila z avtomobilom.
