V pogovorih z gostitelji na okrajnem in okrožnem sodišču in na okrožnem državnem tožilstvu je Cerarjeva največ pozornosti namenila stanju na obeh sodiščih in na tožilstvu ter ukrepom za njihovo učinkovitejše delovanje, predvsem v smislu reševanja problematike sodnih zaostankov. Celjsko okrožno državno tožilstvo je Cerarjeva ocenila kot "eno od najboljših tožilstev v državi".
Cerarjeva je posebej spomnila na analizo, ki jo je pred časom opravilo vrhovno sodišče in ki ugotavlja povečanje števila nerešenih zadev, ki so na sodiščih že več kot deset let. Teh je bilo decembra 2002 na slovenskih sodiščih 1895, leto dni kasneje pa že 2448. Med okrožnimi sodišči se je število t.i. najstarejših zadev najbolj povečalo v Kopru in v Celju, med okrajnimi sodišči pa v Ljubljani, Mariboru in v Celju, je dejala Cerarjeva.
Ministrstvo za pravosodje bo po svojih najboljših močeh pomagalo sodiščem pri reševanju problematike sodnih zaostankov, je obljubila Cerarjeva. Po njenih besedah bi veljalo na zakonodajnem področju urediti sedaj predimenzionirano brezplačno pravno pomoč, spremeniti limit med okrožno in okrajno pristojnostjo in poleg zakona o pravdnem postopku "prevetriti" tudi zakon o kazenskem postopku. "Višja sodišča pa bi morali spodbuditi k temu, da bi več sodila in manj razveljavljala," je poudarila Cerarjeva. Ob tem je zadevo Kamenik, o kateri se je prav tako pogovarjala s predstavniki celjskih pravosodnih organov, označila kot "tipičen primer, kjer se premalo sodi in preveč razveljavlja".
Najbolj pereča problematika na celjskem okrajnem sodišču so izvršbe, je poudaril predsednik okrajnega sodišča Vladimir Klarič in napovedal okrepitev izvršilnega oddelka s premestitvijo sodnikov. Ob tem je Cerarjeva spomnila, da je Slovenija od Evropske unije dobila 1,8 milijona evrov pomoči za informatizacijo izvršbe. Po napovedih Cerarjeva se izvršbi obeta enaka pot posodobitve, kot jo je pred njo prehodila zemljiška knjiga.
