Zamenjava državnih simbolov je po mnenju predsednika države nepotrebna, saj imata zastava in himna veliko daljšo tradicijo kot slovenska država, za najverjetnejšo rešitev zagotavljanja dodatnih vojaških sil po končanem postopku profesionalizacije vojske pa je predsednik označil prostovoljno služenje vojaškega roka.
Po mnenju predsednika republike je dejstvo, da Slovenija temelji na izročilu protifašističnega oz. narodnoosvobodilnega boja - ne glede na to ali je to v ustavi zapisano -, zato se mu predlog, ki naj bi to jasno povedal, ne zdi sporen. "To, da omenjeno v ustavo ni zapisano, pa ne bi smelo pomeniti, da je Slovenija država, ki temelji na kolaboraciji, ker ne poznam države, ki bi se s tem ponašala ali celo mislila, da je to etično sprejemljivo, vsekakor pa preambuli ne bi nasprotoval," dodaja Kučan.
Stališče predsednika Kučana je, da je ustava akt, ki je izraz temeljnega soglasja v slovenski družbi o tem, kakšna naj bo pravna podlaga pravnih odnosov v državi. Tega soglasja pa naj se ne bi spreminjalo za vsako malenkost, ki komu ni všeč. Po Kučanovih besedah je potrebno v ustavi spremeniti tisto, kar je res nujno, predvsem t.i. evropski člen, ki omogoča, da Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti in z evropskim pravnim redom živi znotraj EU, del svojih suverenih funkcij pa izvršuje skupaj z drugimi državami v okviru EU. Po resni razpravi pa bi lahko, tako Kučan, med takšne tematike uvrstili tudi določbo o ustanavljanju pokrajin z zakonom - zaradi zahtev regionalizacije v Sloveniji, ne pa zaradi EU. Za vse ostale predloge pa predsednik republike doslej še ni slišal argumentacije, ki bi ga prepričala, da so te spremembe nujne.
Glede vprašanje tujega lastništva medijev predsednik meni, da je to na nek način enako lastništvu ostalih podjetij, čeprav je pri medijih, podobno kot pri bankah, potrebno ugotoviti s kakšnim namenom se kupec zanima zanje. In sicer, ali želi le izločiti konkurenco, ali je donosnost kapitala tako visoka, da je nakup zanimiv, ali pa prihaja iz povsem političnih razlogov, da bi se preko lastniške funkcije v nadzornem svetu vplivalo na spremembo uredniške politike.
