Čeprav so med kandidati le trije "novinci" - večina kandidatov so namreč ministri v odstopu, ki so v prvi polovici mandata sodelovali v vladi Janeza Drnovška - pa so se le v nekaterih primerih izpolnile napovedi opozicije o "vsebinsko zelo bogatih razpravah".
Pristojni delovni telesi sta najprej opravili predstavitev in zaslišanje kandidata za finančnega ministra Dušana Mramorja in kandidata za zunanjega ministra Dimitrija Rupla.
Mramor bi uvedel davek na premoženje
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je z devetimi glasovi za podprl predstavitev kandidata za ministra za finance Dušana Mramorja. Proti so glasovali poslanci Sašo Peče (SNS) ter Andrej Vizjak in Branko Kelemina (SDS).
Mramor je v predstavitvi izpostavil dva prednostna cilja, ki ju želi doseči pred iztekom dvoletnega mandata: znižati stopnjo inflacije, normalizirati slovenski finančni sistem in ga hkrati okrepiti. Mramor želi izgraditi robusten finančni sistem. Člane odbora je opozoril, da je napačno pričakovati, da bo vključitev v EU odpravila šoke, ki se pojavljajo sedaj, pojavili se bodo kvečjemu novi.
Mramor namerava biti kot finančni minister precej dejaven na področju ureditve davčne zakonodaje. Zaradi vstopa v EU bo potrebno spremeniti zakon o davku na dodano vrednost, napovedal je tudi spremembe zakonov o davku od dobička pravnih oseb in dohodnini ter sprejem zakona o davku na premoženje.
Potrdili tudi Rupla in Gabra
Člani odbora DZ pa so s 13 glasovi za in enim proti ocenili, da je bila predstavitev zunanjega ministra Dimitrija Rupla ustrezna. Rupel je v predstavitvi spomnil, da je Slovenija dosegla dva pomembna cilja, končala je pogajanja z Evropsko unijo in dobila povabilo v zvezo NATO, kljub temu pa ostajajo nekatere naloge še neizpolnjene, kažejo pa se tudi novi izzivi.
Člani odbora DZ za kulturo, šolstvo, znanost in šport so soglasno menili, da je Slavko Gaber primeren kandidat za novega ministra za šolstvo, znanost in šport. Ministrski kandidat je opozoril na glavne naloge, ki ga čakajo na posameznih področjih, ter med drugim poudaril, da je prav, da šola ostane "nevtralna".
Sicer pa je opozoril, da bo morala država razmišljati uravnoteženo, če bo želela narediti korak naprej tudi na področjih znanja, znanosti in športa. Ministrskemu kandidatu, ki je ta resor že vodil od leta 1992 do 1999, so poslanci v triurnem "zaslišanju" zastavili vrsto vprašanj, povezanih predvsem s financiranjem posameznih področij in z vzgojo vrednot.
Gospodarska ministrica Petrinova bi povečala vlaganja v tehnološki razvoj, Gantar pa v dostopnost interneta
Da je Petrinova primerna kandidatka za gospodarsko ministrico je menilo devet članov odbora, proti pa so bili štirje. Petrinova je kot ključne usmeritve za obdobje 2003 - 2004 navedla zaključek privatizacije podjetij v pristojnosti ministrstva, pospešeno vlaganje v raziskave in tehnološki razvoj, ministrstvo pa bo prav tako krepilo ustrezno razvojno infrastrukturo v regijah ter dopolnilo zakonodajo, ki bo pomembno prispevala k ustvarjanju spodbudnega poslovnega okolja.
Minister v odstopu je v svoji predstavitvi poudaril, da je Slovenija glede na velikost svojega trga na področju informacijske družbe že veliko naredila, glavni nalogi v prihodnosti pa bosta še nadaljnje povečanje dostopnosti do interneta in pospeševanje oblikovanja digitalnih vsebin, zaradi katerih bi internet res lahko postal uporabno orodje za vse državljane. Odbor za gospodarstvo je po zališanju ministra za informacijsko družbo v odstopu Pavla Gantarja sklenil, da je ustrezen kandidat za ministra za informacijsko družbo. Proti Gantarju so glasovali štirje poslanci opozicije.
Dimovski bo dograjeval politiko zaposlovanja teže zaposljivih
Odbor za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide je s 13 glasovi proti štirim ocenil, da je predstavitev Vlada Dimovskega kot kandidata za ministra za delo, družino in socialne zadeve ustrezna. Proti so glasovali štirje poslanci opozicijskih SDS in NSi, Med ključnimi programskimi smernicami je tako Dimovski izpostavil prav spremljanje izvajanja zakona o delovnih razmerjih, ki prinaša novo filozofijo pogodbenih razmerij med delodajalcem in delojemalcem. Opozicijski poslanec Franc Cukjati (SDS) je ob tem dejal, da bo uveljavitev zakona o delovnih razmerjih prispevala k "več odpuščanja, več brezposelnih in več krivic". Ministru je tudi očital, da o aktivni politiki zaposlovanja ni "ne duha ne sluha".
Kot je dejal Dimovski, bo ena od prednostnih nalog tudi dograditev sistema varnosti in zdravja pri delu. Na tem področju namerava ministrstvo predložiti nacionalni program z namenom zmanjševanja števila nesreč in poškodb pri delu. Poseben segment delovanja ministrstva obsega tudi nadaljevanje reforme pokojninskega sistema. Posebna pozornost bo usmerjena v zagotavljanje pogojev za zaposlitev teže zaposljivih skupin brezposelnih. Veliko pozornosti bo namenjene tudi dograjevanju elementov politike trga dela v skladu z evropsko zaposlovalno politiko, reformi sistema štipendiranja, čaka jih tudi organizacijsko preoblikovanje centrov za socialno delo.
But: V EU bo izgubilo delo 15 tisoč kmetij
Kandidat za ministra za kmetijstvo Franci But je v svoji predstavitvi pojasnil, da so glavni cilji kmetijske politike v prihodnosti ohranjanje podeželja, možnost plačevanja večnamenskosti kmetijstva in dolgoročno izboljšanje ekonomskega položaja slovenskega kmeta. Na vprašanje Franca Sušnika (SDS) glede upadanja števila slovenskih kmetij je But odgovoril, da naj bi bilo v prihodnje v Sloveniji okrog 15 tisoč kmetij manj kot jih trenutno, od skupnega števila okrog 50 tisoč pa naj bi bilo od 20 – do 22 tisoč kmetij poklicnih.
V prihodnje si bo kmetijska politika, tako But, prizadevala za dokončno uskladitev slovenskega pravnega reda z evropskim (približno 150 podzakonskih aktov in prevod oz. prevzem 50.000 strani evropskih regulativ), uveljavitev nekaterih novih zakonov, za usposobitev ministrstva in ostalih institucij za delovanje v EU, za nadaljnjo krepitev sistema zagotavljanja varne hrane, za povečanje absorpcijske sposobnosti slovenskega kmetijstva in nenazadnje za uspešen izid referenduma glede vstopa v EU.
Zdenka Kovač: Regije niso usposobljene za pridobivanje strukturnih pomoči EU
Odbor za gospodarstvo je podprl tudi kandidatko za ministrico brez resorja, odgovorno za regionalni razvoj Zdenko Kovač. Da je Kovačeva primerna kandidatka za ministrico je menilo 10 članov odbora, proti pa sta glasovala Jožef Jerovšek (SDS) in Andrej Bajuk (NSi). Slednji je poudaril, da je glasoval proti zato, ker še sam mandatar "ne ve točno kaj želi s tem ministrstvom doseči."
"Sposobnost slovenskih regij za pripravo evropskih projektov, je prešibka. Na to kaže tudi prvih 60 izvedbenih projektov regij, ki niti približno ne zadoščajo evropskim kriterijem," je poudarila Kovačeva. Kot ministrica si bo zato prizadevala, da se usposobi čimveč ljudi, ki bodo resnično znali pripraviti projekte, ki bodo zadostili kriterijem EU.
Pred odborom za obrambo je kandidat za obrambnega ministra Anton Grizold med drugim dejal, da strateški cilji tudi v prihodnje ostajajo enaki: polnopravno članstvo v zvezi NATO, razvoj obrambnega sistema, razvoj vojske ter povečevanje učinkovitosti pri odzivanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Člani odbora so ga podprli, proti je bila poslanka NSi.
V torek zaslišanje še petih kandidatov
V torek bodo poslanci zaslišali še pet ministrskih kandidatov: za ministra brez listnice za evropske zadeve Janeza Potočnika, za prometnega ministra Jakob Presečnik, za ministra za okolje, prostor in energijo Janez Kopač. Tudi odbor za notranjo politiko bo zaslišal dva ministrska kandidata: Ivana Bizjaka za pravosodnega ministra in Rada Bohinca za notranjega ministra.
Po predstavitvi vseh ministrskih kandidatov bodo poslanci v četrtek dopoldne na izredni seji glasovali o listi v celoti.
