Janez Janša je v svojem poslanskem vprašanju o domnevnih kršitvah ustavnega načela enakosti pred zakonom povezal ovadbe pri reviziji lastninjenja, primer Popovič, SIB banko, ost kritike pa usmeril na izvršilno oblast in generalno državno tožilko Zdenko Cerar zaradi zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Janša je opozoril, da se v Sloveniji vse bolj pogosto vršijo konkretne odločitve izvršilne in sodne oblasti, ki s svojimi neposrednimi in posrednimi učinki vzpostavljajo pravno neenakost državljanov. Ob tem je konkretno navedel, da je bilo ob reviziji lastninjenja vloženih prek 700 kazenskih ovadb, vendar pa število obtožb oz. ovadb ni znano. Prav tako pa nihče od najodgovornejših za milijardno krajo v SIB banki za zdaj ni bil deležen takšne obravnave kot koprski župan Boris Popovič. Janša je omenil tudi primer domnevne zlorabe položaja ministra Rupla, ki jo je generalna državna tožilka Zdenka Cerar ocenila kot zelo resno zadevo. "Pri tej zadevi naj bi šlo za 8 milijonov tolarjev, ki dejansko niso bili nakazani - torej za verbalni konflikt, medtem ko je šlo pri SIB banki za najmanj tri milijarde tolarjev, pa generalna državna tožilka še nikoli ni rekla, da gre za resno zadevo," je opozoril Janša. Omenil je tudi primer nekdanjega župana občine Sveti Jurij ob Ščavnici Slavka Miheliča, ki je bil zaradi nezakonito obračunane dnevnice v višini 18.000 tolarjev obsojen na leto dni zapora pogojno. Ob tem je predsednika vlade vprašal, kaj bo vlada storila, da bodo organi izvršilne oblasti v sodnih postopkih do vseh enaki in kdaj bo prišlo do sistemskih sprememb v sodstvu. Nenazadnje ga tudi zanima, kdaj bo vlada zamenjala generalno državno tožilko, ki je po mnenju Janše očitno zelo pristranska.
Premier Rop je pojasnil, da se ustavno načelo enakosti pred zakonom izvaja neposredno in da imajo dolžnost izvrševati to načelo prav vse veje oblasti, tako izvršna, zakonodajna kot tudi sodna, pri čemer je zagotovljeno ustrezno pravno varstvo. Janši je premier očital, da naštete primere jemlje "enostransko in pristrano" ter da ob tem navaja le tiste primere, ki mu ustrezajo. Prav tako mu je očital, da meša pristojnosti izvršilne veje oblasti, sodne oblasti in zakonodajne veje oblasti. Rop je postregel z nekaterimi konkretnimi podatki, ki zavračajo Janševe trditve. Med drugim je opozoril na zgledno sodelovanje policije in tožilstva. Vsi omenjeni primeri so v postopkih in jih pristojne institucije obravnavajo.
Poleg tega je omenil, da je že pripravljena sprememba zakona o kazenskem zakoniku, ki na novo opredeljuje tudi nekatera kazniva dajanja, prav tako je vlada obravnavala in sprejela strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete v Sloveniji, ki naj bi jo kmalu obravnaval tudi državni zbor.
Janša z odgovorom ni bil zadovoljen in je dodal, da po njegovem mnenju ne drži, da vlada nima nobenih pristojnosti do nekaterih institucij. V zvezi s primerom člana vlade, proti kateremu naj bi po Janševih besedah vlada vložila zahtevo za preiskavo, pa je vprašal, kako da ravna v nekem drugem primeru malo drugače in "zakaj ne preiskuje ministrice za kulturo, ki je sofinancirala reklamno akcijo za privaten časopis Mladina". Rop je na to odgovoril: "Gospod Janša, zopet zavajate javnost. Vlada ni sprožila preiskave zoper Dimitrija Rupla, temveč je bil zoper Dimitrija Rupla vložen predlog za začetek preiskave sodišču. Vlada s tem konkretno nima nič, razen če vi menite, da je tožilstvo del vlade," je na Janševo vprašanje odgovoril Rop in dodal: "Če vi trdite, da je tožilstvo del vlade, potem zavajate slovensko javnost, kar je nedopustno.
Levič o problematiki mladih brezposelnih
Poslanec mladih Peter Levič (SMS) je izpostavil problematiko mladih, ki so vključeni v šolski proces po zakonu o izobraževanju odraslih, ki pa po novi razlagi pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje in ostalih aktov ne bi smeli opravljati začasnih in občasnih del prek študentskih servisov. Takšna rešitev po Levičevih besedah v diskriminatoren položaj postavlja približno 10.000 mladih, ki prve možnosti za dokončanje srednješolskega študija iz takšnih ali drugačnih razlogov niso izkoristili, po premoru pa so se odločili za dokončanje izobraževanja. V nasprotju z njimi lahko namreč študenti oziroma izredni študenti opravljajo začasna in občasna dela preko študentskih servisov.
Kot je pojasnil premier, gre v tem primeru za specifični položaj mladih, ki se v izobraževalni proces vključujejo kot brezposelni. Zanje je namreč že doslej veljala drugačna ureditev kot za študente in dijake, ki se vključujejo v redni študij. V nasprotju s slednjimi namreč prvi nimajo statusa študenta ali dijaka, ampak se jim s posebnim programom aktivne politike zaposlovanja daje možnost, da se ponovno vključijo v proces izobraževanja, dokončajo šolanje in tako postanejo konkurenčni na trgu dela. Tem mladim se v celoti plača izobraževanje, imajo štipendije, zanje pa se ne predvideva, da bi v času, ko se ponovno vključujejo v izobraževanje, še delali. Seveda pa je, je dodal premier, kadarkoli možno njihovo vključevanje v redno delo in v ponovno zaposlitev. To je ureditev, ki je veljala doslej in jo omenjeni pravilnik le še natančneje določa, je poudaril Rop, po navedbah katerega je bil sicer julija letos spremenjeni pravilnik, ki ureja to področje, kar leto in pol v usklajevanju z vsemi študentskimi organizacijami.
Vlada bo spoštovala odločbo ustavnega sodišča
Zmago Jelinčič (SNS) je predsednika vlade spraševal o načinu reševanja problematike po njegovem mnenju "tako imenovanih izbrisanih". Ob tem je citiral pismo nekdanjega ustavnega sodnika in sedanjega pravnega zastopnika Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Matevža Krivica in dejal, da "gospod Krivic širi protislovensko delovanje in se dela lepega odrešenika, s tem pa tlači slovenski narod v vedno globlje zadolževanje, iz katerega kmalu ne bomo imeli več izhoda". Pri njegovem delovanju naj bi mu pomagali tudi koalicijski LDS in zlasti ZLSD. Jelinčič je še navedel, da so takoj po seji vlade, na kateri so obravnavali t.i. sistemski zakon o izbrisanih, iz njega črtali po Krivičevem mnenju "najhujšo protiustavnost, izključitev vračanja statusa oficirjem." Jelinčič je ob tem ugotovil, da bodo sedaj "vsi vojaki, vsi oficirji JLA, ki so tolkli po Sloveniji, ki so jo tlačili in ki so svoje delo potem nadaljevali kje drugje, v Sloveniji dobili status ubogega izbrisanca". Tako naj bi bili deležni, meni Jelinčič, tudi odškodnin, ki naj bi po navedbah opozicijskega poslanca znašale približno 850 milijard tolarjev.
Premier je na poslančevo izvajanje vnovič zagotovil, da bo vlada spoštovala odločbo ustavnega sodišča, saj je to eden od temeljev pravne države. To bodo naredili na način, kot ga je predlagala pravna stroka, in sicer v dveh delih s t.i. tehničnim in sistemskim zakonom. Pri obeh zakonih gre "izključno in predvsem" za uveljavljanje in izpeljavo odločbe ustavnega sodišča v okviru varovanja človekovih pravic, na katere opozarja ustavno sodišče. Rop je ob tem še zagotovil, da se z nobenim od obeh predlaganih zakonov ne podeljuje pravic avtomatično, temveč so v skladu z odločbo ustavnega sodišča predvideni kriteriji za pridobitev statusa stalnega bivališča. Vsi tisti, ki so se prekršili zoper Slovenijo, storili kazniva dejanja, zakonskih kriterijev za pridobitev stalnega bivališča ne bodo mogli izpolniti. Jelinčič z odgovorom ni bil zadovoljen in ga je komentiral z vprašanjem: kaj pa človekove pravice za poštene državljane? Poudaril je, da je to, kar počne vladna večina, v nasprotju z interesi slovenskega naroda in predstavlja ekonomski umor lastnega naroda.
Poslanke in poslanci bodo na zasedanju obravnavali 17 zadev. Državni zbor je namreč z dnevnega reda umaknil sveženj ustavnih sprememb, ki naj bi jih obravnaval 17. in 18. novembra, kljub takšni odločitvi kolegija pa so predlaganemu umiku točk z dnevnega reda nasprotovali Branko Kelemina (SDS) in Bogdan Barovič ter Sašo Peče, oba iz SNS.