Šefa diplomacij Srbije in Črne gore in Slovenije sta poudarila, da so odnosi med državama dobri, vendar bi jih kljub temu lahko še izboljšali. Rupel je obljubil, da bo Slovenija SČG še naprej posredovala svoje izkušnje glede vključevanja v evroatlantske integracije in na drugih področjih, ponudil pa je tudi pomoč pri reševanju kosovskega vprašanja oz. pri vzpostavljanju dialoga med Beogradom in Prištino.
Drašković pa je napovedal prihod "armad" strokovnjakov iz Beograda, ki bi se v Ljubljani učili modelov tranzicije in prilagajanja. Kot je dejal zunanji minister SČG ni potrebe, da bi njegova država strokovnjake na tovrstne misije pošiljala po svetu, če se lahko učijo neposredno iz slovenskih izkušenj.
Podpisali sporazum o sodelovanju na področju medicine in zdravstva
Ministra sta podpisala tudi sporazum o sodelovanju na področju zdravstva in medicine, napovedala pa sta še, da se bosta popoldne posvetila tudi vprašanjem nasledstva po nekdanji SFRJ. Rupel je spomnil, da je Slovenija nedavno ukinila vize za imetnike službenih potnih listov SČG, kar naj bi omogočilo gospodarstvenikom in poslovnim ljudem lažje potovanje na relaciji Slovenija - SČG.
Eden poglavitnih namenov današnjega sestanka je bilo predvsem podpreti prizadevanja za povečanje gospodarskega sodelovanje, je še poudaril Rupel in dodal, da si "želimo, da bi se obseg naše menjave in našega sodelovanja povečal tudi na drugih področjih, predvsem investicij". Rupel je še priznal, da imata Slovenija in SČG "rahlo neuravnoteženo menjavo", Slovenija namreč več izvaža kot uvaža, kar je morda izraz trenutne nekompatibilnosti med gospodarstvoma. Toda to sedaj skušamo premostiti s sodelovanjem na drugih področjih, predvsem pri investicijah, je še pojasnil prvi mož slovenske diplomacije.
Tudi o ekološko-ribolovni coni
Ministra sta govorila tudi o odločitvi hrvaškega sabora o preložitvi izvajanja ekološko-ribolovne cone za članice EU, dokler ne bo sklenjen dogovor o ribištvu med Hrvaško in Unijo. Kot je dejal Rupel, smo v Sloveniji večinoma zadovoljni, da se je v hrvaški politiki nekaj premaknilo. Vendar je odločitev sabora korak, ki je po njegovem mnenju pomanjkljiv.
Drašković je dejal, da nima razlogov, da bi Rupla glede tega še kaj dopolnjeval. Poudaril je le, da je potrebno ta vprašanja, ko je govora o SČG, dobro dogovoriti, tako v okviru Jadransko-jonske pobude kot v neposrednih stikih med Ljubljano, Zagrebom in Podgorico. "Predvsem Podgorico, saj se Srbija za zdaj še ne širi na morje," je še v šali zaključil Drašković.
Drašković in Drnovšek o dobrih odnosih
Zunanjega ministra SČG je sprejel tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek, ki je ocenil, da med državama poteka intenziven politični dialog, da je sodelovanje na gospodarskem področju dobro ter da obstaja velik interes po nadaljnjem razvoju vsestranskega sodelovanja.
Drašković je menil, da je Slovenija dosegla velik uspeh z vstopom v Evropsko unijo in da so slovenske izkušnje iz procesa približevanja Uniji za Srbijo zelo zanimive, še posebej, ker sta državi izšli iz istega sistema. Drašković je ob tem poudaril tudi pomen slovenskih vlaganj v srbsko gospodarstvo, Drnovšek pa je izrazil željo, da bi šla SČG čim prej po poti približevanja EU in poudaril pripravljenost Slovenije, da ji pri tem s svojimi izkušnjami pomaga.
Sogovornika sta se sicer posvetila tudi vprašanjem prihodnosti Kosova in državne skupnosti SČG, pozornost pa sta namenila tudi bližajočim se predsedniškim volitvam v Srbiji.