V skladu z določbami novega poslovnika je na prva štiri vprašanja - tri iz vrst opozicijskih in eno iz vrst koalicijskega poslanca - odgovarjal predsednik vlade Janez Drnovšek. Vprašanja so mu tokrat zastavili Zmago Jelinčič (SNS), Janez Janša (SDS), Bogomir Vnučec (SMS) in Tone Anderlič (LDS).
Jelinčič o trojanskem predoru
Vodja opozicijske poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je zaskrbljen nad usodo gradnje predora pod Trojanami. Po njegovih informacijah naj bi namreč izvajalec porabil že vsa predvidena sredstva, obenem pa naj bi bila kvaliteta izdelave zelo slaba, vprašljiva naj bi bila tudi varnost. Jelinčič krivdo za slabo izbiro izvajalca zvrača na razpisno komisijo, pa tudi na Družbo za državne ceste in Družbo za avtoceste RS.
Kot je Jelinčiču odvrnil premier, razpisni postopki potekajo samostojno in sam nanje ne sme vplivati. Odločitve razpisne komisije o izboru izvajalca gradbenih del (Impreso Grassetto) tudi ne sme komentirati, saj so izven pristojnosti vlade. Sicer pa Drnovšek nič ne ve o tem, da bi družbo za državne ceste in družbo za avtoceste prodajali tujcem. Odgovor predsednika vlade je dopolnil še minister za promet Jakob Presečnik; po njegovih besedah bodo vsa dela na omenjenem projektu končana konec leta 2004 oziroma v začetku leta 2005. Gradbena dela napredujejo v skladu s terminskim planom in po predpisih, in sicer po t.i. avstrijski metodi. Čeprav je ta metoda ena najracionalnejših, tudi po finančni plati, pa je varnost zagotovljena.
Negativna plat zgodbe o uspehu
Vodja največje opozicijske poslanske skupine SDS Janez Janša se je tokrat dotaknil vladne "zgodbe o uspehu". Ta ima namreč tudi zamolčano negativno plat, in sicer javni dolg. Janša je svoje podatke celo ponazoril z grafi: bruto domači proizvod naj bi tako že od leta 1999 upadal in lani zabeležil najnižjo rast po letu 1993; javna poraba narašča že od leta 1996 dalje; inflacija je postala neobvladljiv problem; proračunski primanjkljaj narašča zadnjih šest let, prav tako tudi skupni javni dolg. Razvoj je resda bil, vendar večinoma financiran z zadolževanjem, torej na račun prihodnjih generacij, je bil kritičen Janša. Zanimalo ga je, ali ne bi vlada za preobrat teh negativnih trendov morda najela tuje strokovnjake, kot je Drnovšek to storil za svojo volilno kampanjo.
Predsednik vlade je tovrstne očitke pričakovano zanikal in ponovil, da tudi Evropska komisija in Mednarodni monetarni sklad Slovenijo ocenjujeta kot uspešno in napredno državo, zlasti v primerjavi z ostalimi državami v tranziciji. Glede na družbeni proizvod, plačilno sposobnost ipd. je delež javnega dolga sorazmerno majhen. Slovenija je v zadnjih desetih letih svoje "ratinge" zelo izboljšala in dosegla sorazmerno visoko stopnjo gospodarskega razvoja, obenem pa tudi vzdržuje minimalen proračunski primanjkljaj. Tako proračunski kot javnofinančni pokazatelji so boljši kot v številnih drugih primerljivih državah, finančna situacija je trdna, kar ugotavljajo tudi vsi neodvisni zunanji opazovalci, je našteval Drnovšek.
SMS: Vlada ne spoštuje plačilnih rokov
Kakšna je plačilna sposobnost države, je zanimalo Bogomirja Vnučca (SMS), ki je opozoril, da vlada ne spoštuje plačilnih rokov in nekaterim proračunskih uporabnikom ne plačuje storitev. Na mednarodnem področju Sloveniji sicer zelo dobro kaže, na notranjepolitičnem področju pa je glavna novica, kako se prodajajo deleži uspešnih domačih podjetij, je opozoril Vnučec.
Plačilna sposobnost države je z makroekonomskega vidika zelo solidna in ni problematična, imamo visoke devizne rezerve, je poudaril premier Drnovšek. Plačilni roki so določeni z zakonom o izvrševanju proračuna in se jih državne institucije držijo, še posebej, odkar imamo dvoletno proračunsko planiranje. Podrobneje je na poslančevo vprašanje odgovoril finančni minister Tone Rop, ki je dejal, da je plačilni rok za investicijske transfere in investicije najmanj 60 dni, za vse ostale obveznosti pa 30 dni. Poudaril je, da se v natančno predvidenih rokih plačujejo vsi socialni transferi.
Anderlič spomnil na irski referendum
Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič pa je spomnil, da je s sobotnim irskim referendumom padla še ena zadnjih resnih ovir pred širitvijo EU ter premiera prosil za komentar. Res je s pozitivnim izidom irskega referenduma o ratifikaciji pogodbe iz Nice padla glavna ovira, ki bi lahko ustavila proces širitve, je poudaril Drnovšek. Kot je dejal, Slovenija pričakuje, da bo vrhunsko srečanje v Bruslju dalo nov zagon na strani članic. Do konca tedna bi morali v Bruslju zaokrožiti pogajalska izhodišča za preostala finančna vprašanja, predvsem na področju kmetijstva, ter s tem omogočiti zaključek pristopnih pogajanj do decembrskega vrha v Koebenhavnu, je dejal Drnovšek.
V zadnjem delu tudi o nepravilnostih v celjski bolnišnici
V zadnjem delu so poslanci največ vprašanj zastavili ministroma za zdravje in za finance, in sicer v zvezi z neopravljenimi patološkimi pregledi v celjski bolnišnici, privatizacijo dveh največjih državnih bank in domnevno slabim stanjem javnih financ.
Sašo Peče (SNS) je izrazil prepričanje, da si državljani zaslužijo realno sliko slovenskih javnih financ, zato ne more mimo delovanja ministra za finance, ki "vodi v pogubo". Zaradi potez LDS je že vsak novorojenček domačim in tujim upnikom dolžan preko 700.000 tolarjev. Vlada nas skuša prepričati, da je Slovenija fantastičen gospodar, vendar pa izgubljamo lastno premoženje. Še leta 1993 je javni dolg znašal 303 milijarde slovenskih tolarjev, lani pa se je povečal za tisoč milijard slovenskih tolarjev. Slovenija je trenutno bolj zadolžena, kot je bila nekdanja Jugoslavija. Dolg nekdanje Jugoslavije je ob 23 milijonih prebivalcev znašal 20 milijard ameriških dolarjev, Slovenija, ki naj bi bila po trditvah predsednika vlade zgodba o uspehu, pa ima ob dveh milijonih prebivalcev že 7,8 milijarde dolarjev dolga.
Rop je opozoril, da podatki, s katerimi je postregel poslanec, metodološko niso korektni, ampak izhajajo iz absolutnih številk, ki same po sebi relativno malo povedo. Slovenija sodi med manj zadolžene države, med varne države, kar je razvidno tudi iz dokumentov Mednarodnega denarnega sklada. Vse mednarodne institucije, vsi mednarodni strokovnjaki, vključno z evropsko komisijo v zadnjem poročilu, ugotavljajo stabilnost slovenskih javnih financ, relativno boljše stanje slovenskih javnih financ kot v primerljivih evropskih državah, je opozoril Rop. Dodal je, da imajo Belgija, Francija, Italija in Portugalska bistveno večji deficit kot Slovenija, med vsemi kandidatkami za vstop v Evropsko unijo pa ima samo ena država nižji deficit kot Slovenija, to je Estonija, ki pa ima kar 25-odstotno brezposelnost in nižjo stopnjo inflacije. Opozicijski poslanec je ministru očital aroganco ter ga opozoril, da skoraj 300.000 državljanov živi pod pragom revščine. Peče z odgovorom ministra ni bil zadovoljen, zato je zahteval, da naj bi državni zbor na prihodnji seji opravil razpravo o odgovoru vlade na njegovo vprašanje, povezano z javnim dolgom države. O tem predlogu bodo poslanke in poslanci glasovali v torek zvečer.
Na aktualno vprašanje neopravljenih patoloških pregledov v celjski bolnišnici je opozoril opozicijski poslanec France Cukjati. Leta 1994 naj bi v tej bolnišnici pet patologov pregledalo skoraj 18.000 preparatov, to je 3500 preparatov na patologa. V tem času je ljubljanski patolog povprečno pregledal 700 preparatov na leto, mariborski pa 2000. Leta 1997 naj bi štirje patologi v Celju pregledali 21.500 preparatov, kar je 5400 na patologa. Tudi leta 1998 naj bi celjski patologi s pomočjo zunanjih sodelavcev zmogli opraviti sprejeto delo. Danes vemo, da vse to ne drži, je nadaljeval Cukjati. Če so bile dosedanje afere v zdravstvu bolj aferice, pa 2500 neodčitanih biopsij po njegovih besedah pomeni hudo resno zadevo. Od 773 zaostalih biopsij zadnjih let je kar v 10 odstotkih primerov šlo za rakasta tkiva. "Od 2500 zaostalih biopsij lahko računamo na 250 resnih zadev; koliko od njih je bilo morda prepozno odkritih, koliko pacientov je zato že pokojnih?" se je spraševal poslanec. Opozoril je tudi na okvaro odsluženega aparata za magnetno resonanco v Kliničnem centru, zaradi katere se je čakalna doba podaljšala skoraj na eno leto. Usodno se podaljšujejo čakalne dobe tudi za kronografijo in celo za običajni ultrazvok. Vas ni strah vse večjih diagnostičnih zaostankov in s tem vse več prepozno odkritih bolezni? Bo te napake res pokrila zemlja, je ministra za zdravje povprašal Cukjati.
Minister Dušan Keber je pojasnil, da v sistemu zdravstvenega varstva obstaja več vrst zakasnitev. Na eni strani gre za posledico skupne odločitve državljanov, in sicer prek parlamenta oziroma politike, ki odloča o količini denarja in obsegu zdravstvenih pravic. Posledica tovrstnih odločitev so čakalne dobe (npr. na srčne operacije, na ortopedske operacije, na operacije oči itd.). Te odločitve lahko ali spremenimo ali pa sprejmemo dejstvo, da je denarja pač toliko, kot ga je. Čakalne dobe oz. zavlačevanje z izvidi, kot se je zgodilo v Celju, pa je drugačna zgodba. Ti izvidi so bili že skoraj opravljeni, tudi že plačani in na koncu je šlo za človeški potencial, za končen akt ocene že pripravljenega vzorca. Pri odgovoru na to vprašanje tudi ne kaže navajati različnih obremenitev med posamičnimi regijami, je pojasnil minister Keber. Vsi slovenski patologi so na voljo za vse izvide. Čakalne dobe, ki so naša skupna posledica, bi bile lahko krajše, če bi bil zdravstveni sistem bolj učinkovit, če bi bilo upravljanje bolj učinkovito, lokacija obstoječega denarja pravičnejša in bi sledila pacientu. Ministrstvo je na tem področju že ukrepalo, uvajajo se spremembe, pred nami je tudi reforma sistema zdravstvenega varstva. A vse to ne bo vplivalo na človeški faktor, na tisti del, kjer se mora vsak zdravstveni delavec zavedati, da nekaterih stvari ni mogoče razložiti s pomanjkanjem denarja ali s pomanjkanjem ljudi. Za okoliščine, ki so botrovale celjskemu primeru, torej ni opravičila, je prepričan Keber, nadaljnja preiskava pa naj bi pokazala na odgovornost posameznikov in vodstvenih delavcev. Vendar pa celjski primer nikakor ne odraža splošnih razmer v zdravstvu; čakalne dobe, za katere se skupaj odločamo, so nekaj povsem drugega kot individualna odgovornost za malomarnost pri diagnostiki in zdravljenju, je svoj odgovor strnil minister Keber.
ZISDU vendarle uvrščen na oktobrsko sejo
Predlog zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU), ki je predviden za obravnavo po nujnem postopku, je kljub nekaterim dvomom uvrščen na potekajočo sejo DZ, in sicer naj bi poslanci o njem odločali v četrtek pozno zvečer. Besedilo predloga zakona zaenkrat še ni usklajeno med koalicijskimi partnericami, predstavniki vladnih strank pa naj bi se na novem krogu usklajevanj sestali v torek dopoldne in ne danes, kot je bilo to sprva predvideno, je povedala predstavnica za odnose z javnostmi na finančnem ministrstvu Marijana Kanduti.
