Namen pastirskega pisma z naslovom "Brez vere ne moremo biti Bogu všeč" je, da se katoliški verniki "trdneje oklenemo in z veseljem posredujemo vsem ljudem 'evangelij upanja'", je zapisano v pismu.

Drugi del pastirskega pisma bodo brali prihodnjo nedeljo. Slovenski škofje v pastirskem pismu poudarjajo, da so se verniki navadili živeti svojo vero kot intimno zadevo in se dostikrat še ne upajo izpostavljati v javnosti. Temu je treba narediti konec, menijo katoliški škofje, saj je tudi papež Janez Pavel II. ob sprejemu med svetoletnim romanjem škofe spodbujal "k večjemu pogumu in zdravi samozavesti, ki naj se odraža tudi v vašem javnem udejstvovanju" in dodal, da je pol stoletja totalitarne vladavine pustilo v marsikaterem kristjanu občutek manjvrednosti in strahu.

"Ni vseeno kaj kdo misli ali veruje"

Vero in spreobrnjenje k njej v našem okolju v zadnjih letih zelo ogroža relativizem glede resnice in moralnih načel, opozarjajo škofje in imajo pri tem v mislih trditev, da naj ne bi bilo ene resnice, ampak več, niti ne splošno veljavnih načel, ampak različna načela, ki si jih posameznik postavlja po svoji volji. Tako so njegova dejanja lahko dobra ali slaba, odvisno od njegove odločitve, naj pa ne bi bilo nobenih obče veljavnih moralnih zakonov in pravil. V skladu s tem se poudarja strpnost do vseh mogočih usmeritev. "Samo krščanska resnica nima pravice do strpnosti. Tako je bilo v prejšnjem režimu, tako je danes. Vpliv te nestrpnosti do kristjanov je očiten in globok." Za katoličane je načelo strpnosti predvsem spoštovanje drugače mislečih in drugače verujočih ljudi, ne morejo pa pristati na trditev, da so vse vere enake, da so enake vse podobe Boga in da je vseeno, kaj kdo misli ali veruje.

"Ne smemo podleči poskusom razdora med verniki in cerkvenim vodstvom", v prvem delu pastirskega pisma poudarjajo slovenski škofje.