1. brigada na 30 vrhov za 30 let

Za gesto so se odločili v petek, 18. decembra, ko je 1. brigada Slovenske vojske praznovala dan enote (ki je sicer 17. decembra).  Namesto slovesnosti in skupnega postroja ob dnevu enote so osvojili 35 vrhov, kar je deset odstotkov vseh slovenskih tisočakov, premagali pa so tudi najbolj obiskani slovenski dvatisočak Viševnik in nekaj skoraj tisočmetrskih vrhov ter tako porisali zahodno polovico slovenskega planinskega zemljevida, so rekli v 1. brigadi. Njen poveljnik, polkovnik Boštjan Močnik, je rekel, da "se je ideja letos porodila prvič spričo obletnice prvega postroja v Kočevski Reki in osamosvojitve. "Verjamem, da se bo dogodek izvajal tudi v prihodnosti," je prepričan.

Kot so še rekli, je v akciji sodelovalo približno 250 pripadnikov, a podvig ni bil organiziran. Vojakinje in vojaki so imeli "nalogo" osvojiti vrhove, blizu katerih živijo, in narediti kakšen posnetek, da se vidi, da je vrh obiskala 1. brigada. "Embleme enot 1. brigade je bilo možno videti na veliko različnih objektih, ob planinskih domovih in kočah, TV-oddajnikih, cerkvah in kapelicah, ob starih vojaških bunkerjih in radarjih ter ob državni meji," so sporočili pripadniki. 

Najvišji vrhovi, ki so jih prehodili na planoti Pokljuka, merijo skoraj dva tisoč metrov, najnižji pa se ponašajo z dobrimi tisočimi nad morjem.

Znaki 1. brigade so tako bili prisotni od Velike Vremščice (1027 m) do Posavskega hribovja z zasavskim Triglavom – Kumom (1220 m), od pokljuške planote z Mrežcami (1965 m) do najvišjega vrha Boskovec (1587 m) na razgibani planoti Golte, preko Možica (1602 m) s starim vojaškim bunkerjem, Lajnarja (1549 m) in Zelenice (1536 m) do čarovniške Velike Slivnice (1114 m). Stopili so na piramidasto goro Vogel (1923) in najbolj obiskano planinsko postojanko slovenskega sredogorja Mrzlico (1122 m). 

Od Kamniškega sedla (1903 m) so slovenske planinske verige prečili na pohorski Ledinekov kogel (1182), Javor 1132 in Čemšeniško planino (1204 m) preko Partizanskega vrha (1011 m), Lisce (948 m) in Sv. Ane (964 m) do meddržavne meje na Gorjancih – Trdinovega vrha (1178 m). Ob južni meji so osvojili Krokar (1122 m), prehodili del Trnovskega gozda z Jančerijskim vrhom (1155 m), žirovski Mrzli vrh (987 m), Kofce (1488 m) in Dražgoško goro (1153 m), osvojili so Krvavec (1853 m) in Ratitovec (1678 m), zmagali nad Gradiščem na Veliki Planini (1666 m), premagali Kriško goro (1471 m) in njen najvišji Tolsti vrh (1715 m), pa tudi Špik (1160 m), Belo peč 1133 m in vrh Šija 1880 nad smučiščem Vogel. 

Obiskali so enega najbolj prepoznavnih vrhov Ljubljanske kotline Krim (1107 m), pa tudi Mokrec (1059 m) v bližini Iškega vintgarja, belokranjsko Mirno goro (1047 m) na robu Kočevskega roga, Obranico (1035 m) na Mežaklji, Škofjeloško hribovje z Lubnikom (1025 m), pobočja gozdnate Stojne s kočevskim Mestnim vrhom (1034 m) in Veliki Javornik (1023 m).