Predlog zakona med drugim predvideva, da bi se republiška štipendija preimenovala v državno. Vstopni cenzus za njeno pridobitev bi se od 130 odstotkov bruto zajamčene plače (309,05 evra) na družinskega člana dvignil na 60 odstotkov minimalne plače (313,10 evra) na družinskega člana. Ob tem naj bi se spremenil način ugotavljanja cenzusa, kar po mnenju vlade pomeni, da bodo podelili 10 tisoč štipendij več kot doslej. Obljubljajo tudi zvišanje štipendij za od deset do dvajset odstotkov ter sofinanciranje kadrovskih štipendij.
Predlog zakona uvaja tudi enkratno nagrado za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe, ki znaša od 500 do 5000 evrov za študente in dijake.
Predvsem zanimanje delodajalcev za kadrovske štipendije je izrazito upadlo. Še leta 1990 so podjetja financirala 30.317 mladih, petnajst let kasneje so jih le še 7.077. Poleg splošnega stanja v gospodarstvu so krive tudi nizke ekonomske vzpodbude, ki so jih deležni delodajalci. Z novim zakonom o štipendiranju pa naj bi se to spremenilo. "Po sedanjih predpisih je moral delodajalec svoj denar dati za celo kadrovsko štipendijo, sedaj bo dobil polovico tega denarja nazaj od sklada, to je tako, kot da bi šlo za neko posredno davčno olajšavo," je razložil Štrovs.
Nadarjeni dijaki in študentje bodo Zoisove štipendije prejemali še naprej, vendar pa bodo morali zadostiti novim kriterijem. Obveznih testiranj o intelektualnih sposobnih ne bo več, poleg učnega uspeha bodo po novem pomembni še dosežke v družbenem življenju. Mladi jih bodo dokazovali na vsaki dve leti s tekmovanji, raziskovalnimi nalogami in podobno.
Denar za štipendiranje naj bi bil zagotovljen v državnem proračunu, za Zoisove štipendiste - teh je trenutno 12.800 - pa obstaja poseben sklad.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.