VIDEO: 10 let v EU: Kaj menite, živimo boljše ali slabše kot prej?

"Sanje iz leta 1991 postajajo resničnost. Želim vam, nam, vsem, uspešno in čim bolj prijazno Evropsko Unijo!" je pred natanko desetimi leti v noči na 1. maj vzhičeni slovenski narod v parku Zvezda nagovoril tedanji predsednik republike Janez Drnovšek. Slovenci smo izropali trgovine z modro-rumenimi zastavicami, ob polnoči pa ob pokih veličastnih ognjemetov odprli šampanjce in evforično nazdravljali vse do jutra.

"Lepši časi so pred nami," je bilo slišati na vsakem koraku, slovenski politiki so se na mejah rokovali z evropskimi veljaki, sadili spominska drevesa in dvigovali zastave. V Ljubljani, Mariboru in številnih drugih slovenskih mestih je bilo ob nastopih glasbenih skupin živahno še ves dan, v Postojni so ob 12. uri s prebivalci vseh evropskih mest istočasno odprli evropske dežnike, v Bovcu so za veliko atrakcijo v zraku poskrbeli naši in tuji padalci, v Gornji Radgoni so pod mostom, ki povezuje državi, skupaj zajtrkovali, kasneje pa slavili prvo "evropsko poroko" Slovenke in nekega Avstrijca. Tako kot na dan osamosvojitve leta 1991, so tudi pred desetimi leti točno opoldne prek hribov in dolin naše države zazvonili cerkveni zvonovi. Rajanju in veselju ni bilo videti konca, verjeli smo, da nam bo bolje.

Evforiji je sledila streznitev

Medtem, ko je marca 2003 kar 90 odstotkov Slovencev glasovalo za vstop v EU, je novembra lani javnomnenjska raziskava Episcentra pokazala, da bi jih tako glasovalo le še slaba polovica. Ko smo o navdušenju nad EU povprašali mimoidoče na ljubljanskih ulicah, smo naleteli na precej nezadovoljstva, nekateri so celo dejali, da so evropski skupnosti šteti dnevi.

"Seveda se spominjam. Vsi smo bili zelo evforični. Bila sem v Novi Gorici, kjer sta se tedaj srečala slovenski premier Anton Rop in tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Vsi smo se objemali, pozabili na prvo in drugo svetovno vojno in se v objemu predali evropski skupnosti. A kaj imamo danes? Katastrofo," je bila ostra ena od sogovornic, ki prihaja s Primorske. Spomni se, kako je pokojni nekdanji predsednik Drnovšek tedaj v svojem govoru dejal, da bomo manjši narodi sedeli za isto mizo z velikimi in v svojih vitalnih interesih ne bomo mogli biti preglasovani. "Vsi smo verjeli, tudi jaz. A če bi bila malo manj evforična, bi lahko predvidevala, kaj se bo zgodilo. Brez finančne, fiskalne unije to ne more uspeti. Vedno bomo mariginalni, terciarni," je dejala in napovedala, da bo EU razpadla v roku treh let, saj da so interesi velikih narodov kot so Nemci in Francozi že stoletja enaki.

"Z vstopom smo pridobili nekaj stvari, predvsem prepoznavnost," nam je zaupala naša druga sogovornica, mlajši Ljubljančan pa vidi pozitivno spremembo tudi v novih možnostih za študente in odprti trg, ob katerem smo se rešili preobširne papirologije.

Kot pravijo naši sogovorniki, je evforija kmalu minila, Slovenci pa smo spoznali, da se v EU ne cedita med in mleko. "Kar se tiče cen je vse postalo dražje. Takrat smo mislili, da bo bolje, a očitno vse skupaj pravzaprav nazaduje," je dejala občanka, ki je od minulih desetih let v EU pričakovala več. "Jaz mislim, da nismo nič pridobili, prej nazadovali. Mislim, da Slovenci najbolj uspevamo tedaj, ko nam drugi vladajo," pa nam je dejal občan, ki je zaposlen v kulturni sferi, kjer se po njegovih izkušnjah vedno odvija trd boj za evropska sredstva. "Če pogledamo črpanje evropskih sredstev, nam stvari postanejo hitro jasne. Delam v instituciji, ki se ukvarja s kulturo in vsakič, ko smo želeli črpati evropska sredstva, sami tega nismo uspeli narediti. Le v povezavi z drugimi večjimi narodi nam lahko uspe. Primer je mariborski arhiv, ki se je povezal s tistim v Gradcu in dobil evropska sredstva. Če bi nastopili sami, do tega ne bi prišlo. Če nisi nek velik narod v EU, ne dobiš nič. Tisti, ki pričakujejo, da bo EU kot molzna krava, se krepko motijo," je dejal.

Takšno je mnenje naključnih mimoidočih, a pri iskanju odgovora na vprašanje, ali po vstopu v EU živimo boljše ali slabše, si lahko pomagamo tudi s statističnimi podatki. Slovenija je šla namreč po poti od najbolj perspektivne učenke do ene od kriznih držav. Je edina med desetimi državami, ki so bile tistega leta sprejete v EU, v kateri je BDP na prebivalca po kupni moči glede na povprečje EU nižji kot ob vstopu v unijo. Leta 2004 je dosegel 87 odstotkov, nato je v štirih letih zrasel na 91 odstotkov, leta 2012 pa je padel na 84 odstotkov povprečja EU.

Stopnja revščine je višja, večje je število brezposelnih

Statistični urad je ob 10. obletnici vstopa v EU izdal posebno publikacijo z naslovom To je Slovenija - naše prvo desetletje v EU. V njej so med drugim postregli s podatki, da je se je od leta 2004 do leta 2013 sicer bruto domači proizvod realno povečal za 10,1 odstotka, a da je narasel tudi dolg države. V letu 2004 je ta znašal okoli 27 odstotkov BDP, leta 2013 pa skoraj 72 odstotkov BDP.

Slovenska bruto plača se je v zadnjih desetih letih povečala za malo več kot 400 evrov ali približno za tretjino, se je pa na žalost v tem obdobju povečala stopnja tveganja revščine za 1,2 odstotne točke. Pod pragom revščine je bilo leta 2005 238.000 ljudi, leta 2012 pa 271.000.

V letih od 2004 do 2008 se je število delovno aktivnih povečalo za 71.767, število brezposelnih pa upadlo za 29.611. Nato je slidil velik preobrat. V letih od 2009 do 2013 je število delovno aktivnih upadlo za 85.660, število brezposelnih pa se je povečalo za 56.612 oseb.

Vse več upokojencev

V letu 2013 je bilo med prebivalci Slovenije 17,3 odstotka starejših od 65 let oziroma za 2,1 odstotne točke več kot v letu 2004. Število prejemnikov pokojnin se je ob tem v preteklih desetih letih povečalo kar za 20 odstotkov.

Kaj pa cene živil, bencina in cigaret?

Kot še ugotavlja statistični urad, za današnjo povprečno plačo dobimo več mesa, a manj krompirja, bencina in cigaret. Leta 2004 smo tako lahko kupili 55 kilogramov telečjega mesa, lani pa kar 66 kilogramov. A žal je pri večini ostalih stvari drugače. Deset let nazaj smo si lahko s povprečno plačo privoščili 1.433 kilogramov krompirja, lansko leto pa le 1.216 kilogramov. Podobno je pri bencinu. Leta 2004 smo lahko s povprečno plačo natočili 845 enot bencina, medtem, ko smo lahko lani s povprečno plačo kupili le 670 enot bencina. Deset let nazaj so lahko kadilci za omenjeno vsoto kupili 433, lani pa le 316 zavojčkov cigaret.

Eurostat izmeril, da smo slovenci povprečno zadovoljni s kakovostjo življenja v EU

Podatki Eurostata sicer kažejo, da so državljani 28 članic Evropske unije v glavnem zadovoljni s kakovostjo življenja. Na lestvici od 1 (zelo nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen) so državljani EU v povprečju zadovoljstvo s kakovostjo življenja ocenili s 7,1. Najbolj zadovoljni so na Danskem (8,4), najmanj v Bolgariji (5,5). Najbolj zadovoljni so v skandinavskih državah, pa tudi v Luksemburgu, na Nizozemskem in v Avstriji (7,7), manj pa na vzhodu, v Grčiji (6,2), baltskih državah. Ob Bolgariji so samo še na Madžarskem zabeležili oceno pod 6. V Sloveniji smo, kot kažejo podatki (7), povprečno zadovoljni.

V Tednu Evrope, med 5. in 9. majem 2014, se bodo po Sloveniji odvijale različne obeležitve in dejavnosti, pri katerih bodo aktivno sodelovale tudi nevladne in humanitarne organizacije, Ministrstvo za zunanje zadeve in Urad Vlade RS za komuniciranje pa sta pripravila publikacijo Deset let Slovenije v Evropski uniji, v kateri člani nekdanje Ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije v EU predstavljajo svoje videnje članstva v EU. Preberite, kaj ti menijo o uspehih, porazih, izkoriščanju priložnosti in prihodnosti Slovenije znotraj EU!

PREBERITE ŠE: Kaj po desetih letih članstva pravijo tisti, ki so nas vodili v EU?