10.000 podpisov pod pobudo za referendum. Mesec: V ozadju so zasebni interesi

Delavska koalicija je danes v DZ vložila skoraj 10.000 podpisov volivcev pod pobudo za naknadni zakonodajni referendum o pokojninski reformi, ki jo je DZ sprejel pred tednom dni. Ocenjujejo, da je reforma usmerjena proti delavcem, so povedali na novinarski konferenci pred vložitvijo podpisov.

"Po reformi bo treba delati dlje, pokojnine za številne delavce bodo nižje, referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove bo daljše, realna vrednost pokojnin pa nižja," je poudaril Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Po njegovih besedah so zbrali skoraj 10.000 podpisov, čeprav bi jih bilo treba za vložitev pobude zbrati le 2500. "Ljudje so jasno povedali, da takšne reforme nočejo," je opozoril.

Mladi prav tako nasprotujejo reformi, je opomnila Maša Cvetežar iz študentskega društva Iskra. Po njenem pojasnilu "ne gre za konflikt med mladimi in starejšimi, ampak za konflikt med tistimi, ki delamo, in tistimi, ki nam jemljejo". Mladi si želijo dostojne starosti, namesto za orožje pa naj se sredstva raje namenijo za dobrobit ljudi, je pozvala.

Odzivi pri zbiranju podpisov so bili nad pričakovanji, je dejala Tina Podbevšek iz Centra za družbeno raziskovanje Cedra in Sindikata za ustvarjalnost in kulturo Zasuk. Reforma namreč po njenih besedah pomeni: "Delaj, molči in umri." Opozorila je, da je bila iz reforme "tiho odstranjena ključna obljuba povišanja prispevkov delodajalcev vsaj na raven delavcev". Prispevki delodajalcev ostajajo nižji, delavci pa morajo po njenih besedah zaradi tega delati dlje in prispevati več.

Delavska koalicija združuje več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, ki so ustanovili zavezništvo proti pokojninski reformi. Podpise so začeli zbirati dan po sprejetju reforme v DZ. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je danes dejal, da delavska koalicija predstavlja vsaj 30.000 ljudi, prepričan je tudi, da bodo zbrali potrebnih 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma.

Verk je dodal, da predstavljajo pravi glas ljudstva, ker se je zavezništvo vzpostavilo na pobudo ljudi, ki čakajo na pokoj ali so že v pokoju. "Nimamo političnega ozadja, ki nam ga hočejo pripisati," je poudaril. Razočaran je bil tudi, ker jih danes pred stavbo državnega zbora ni prišel pozdravit noben poslanec.

O morebitni podpori političnih strank pri zbiranju potrebnih podpisov za razpis referenduma pa je Verk dejal, da računajo na podporo sindikatov in ljudi in ne politike. Dodal je, da so vsem poslanskim skupinam poslali svoja stališča, a se ni nihče odzval. "Oni so plačani, da delujejo v korist ljudstva. Tokrat se mi pa ne zdi, da delajo v korist ljudstva," je še povedal Verk.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa vložitev pobude za referendum o pokojninski reformi vidi kot rušenje reforme, usmerjeno proti družbeni koaliciji, ki se je oblikovala okoli reforme. Če bo ta na referendumu zavrnjena, bo treba o novi po njegovih besedah odločati v prihodnjih letih, "za katera pa vso Evropo skrbi, da bodo krizna".

V izjavi za medije, s katero se je odzval na vložitev pobude, je dejal, da so v ozadju rušenja reforme "osebni in zasebni interesi predlagateljev". Prepričan je, da ima reforma številne dobre strani, denimo formulo za usklajevanje pokojnin, po kateri bo pri usklajevanju v obdobju od leta 2026 do 2034 v 50 odstotkih upoštevana rast plač in v 50 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin. Šele po letu 2034 bo rast cen življenjskih potrebščin upoštevana v večjem odstotku kot rast plač.

Zaradi formule usklajevanja v obdobju 2026–2034 trditve pobudnikov referenduma o nižji realni vrednosti pokojnin ne držijo, je opomnil državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija.

Reforma po ministrovih besedah prinaša tudi zakonsko podlago za izplačilo zimskega dodatka za upokojence, in to že v letošnjem letu. Za odmero starostne pokojnine je po prehodnem obdobju določen odmerni odstotek v višini 70 odstotkov, že z letom 2026 pa reforma izboljšuje tudi vdovske, družinske in invalidske pokojnine, je dejal. Najnižje invalidske pokojnine se z novim letom tako povečujejo za 22 odstotkov. "Če bo reforma zavrnjena, vse to pade v vodo," je posvaril.

Poleg tega je ocenil, da je kampanja pobudnikov temeljila na neresničnih argumentih. Državni sekretar Feketija se je podrobneje ustavil pri nekaterih izmed njih. Tako je zavrnil navedbo, da bo posameznik s povprečjem za odmero pokojnine v višini 1000 evrov prejel 700 evrov pokojnine, kar je manj od letos veljavnega zneska zagotovljene pokojnine za 40 let dela v višini 782 evrov.

Že danes ni mogoče odmeriti starostne pokojnine od osnove, ki bi znašala 1000 evrov, je opozoril. Solidarno določena najnižja osnova za odmero pokojnine je namreč 1220 evrov. Dodatno je pojasnil, da podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove na 35 let ne bo imelo učinka na izračun pokojninske osnove pri tistih z najnižjimi plačami. Pač pa bo na ta izračun vplival odmerni odstotek, ki bo v skladu z reformo vsaj za 10,2 odstotka večji. "To velja za polovico delavk in delavcev," je pojasnil.

Prav tako po njegovih besedah ne držijo povsem trditve, da bodo tisti, ki so začeli delati v svojih 20. letih starosti, delali "do onemoglosti". "Tisti, ki so začeli delati stari 22, 23, 24 in 25 let, bodo lahko šli v pokoj s 40 leti delovne dobe. Izjema so tisti, ki so začeli delati stari 20 ali 21 let," je opozoril. "Vendar bo imel tisti, ki je začel delati star 20 let, za skoraj 20 odstotkov višji odmerni odstotek. Danes ta znaša 65,5 odstotka, po koncu prehodnega obdobja reforme pa bo 76 odstotkov," je izpostavil.