"Začel je počasi ponavljati besede. Psihično se človek takrat začne počasi tudi spreminjati. Moj mož nikoli ni bil grob, zadričan. Takrat se je začel kregati," pripoveduje Nina Dovšak.
Besedni zaklad se mu je krčil, pozabljal je tuje jezike, začel je tudi uhajati od doma.
"Postal je tudi agresiven, uhajal mi je. Nisem vedela, kje je. Ni vedel on, kje je."
Svetovali so ji, naj moža premesti v dom. Vsak dan je bila ob njem. Kmalu je nehal govoriti, ni več hodil, težko je požiral. Po 12 letih borbe je umrl zaradi pljučnice.
"Pri tej bolezni so šok na šok. Šok na šok."
To je bolezen, ki ne zaznamuje le bolnika, temveč tudi življenje svojcev. S takimi posnetki na težave z demenco opozarja tudi policija, svojci pa pomoč in podporo lahko poiščejo tudi pri društvu Spominčica. Svojce – kot opažajo – večkrat zanima predvsem, kakšna je vloga dednosti pri demenci.
"Številke kažejo, da je dednost pravzaprav relativno nizka. Pomembno pa za svojce je, da je zelo učinkovita preventiva. Mediteranska dieta, aktivnost, ne biti osamljen, sprehod, dobro spanje in optimizem, to pomaga, da tudi demenco lahko odženeš za nekaj let ali pa za vedno stran," pojasni predsednica Štefanija Lukič Zlobec.
Povprečna starost bolnikov je približno 80 let, zbolijo pa tudi mlajši pacienti med 40. in 50. letom. Raziskave kažejo, da je skrb za preventivo – poskrbeti za povišan krvni tlak, vid, sluh, krvni sladkor, holesterol, onesnažen zrak, dobro psihično počutje, dovolj spanja, opustiti kajenje in pitje alkohola, dobra prehrana in zaposlenost možganov – ravno v srednjih letih ključna.
"Izračunali so, da bi lahko kar do 45 odstotkov vseh primerov demence v populaciji preprečili, če bi zelo poskrbeli za te dejavnike," pojasni doc. dr. Polona Rus Prelog, dr. med., specialistka psihiatrije, vodja Gerontopsihiatričnega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Zdravila, ki bi ozdravilo demenco, ni. Imamo zgolj simptomatska zdravila, ki lahko omilijo simptome. A smo v obdobju prihoda novih, boljših zdravil, zagotavljajo zdravniki. V Sloveniji še niso dostopna, a jih je Evropska agencija za zdravila že odobrila.
"Tudi ta ne bodo povsem ustavila poteka bolezni, lahko bodo zgolj upočasnila potek za določeno obdobje," doda Rus Prelogova.
Nina Dovšak pa še: "To je zame najhujša bolezen, ker vse ostale bolezni se da danes pozdraviti. Od infarkta do raka. Vse se da pozdraviti. Alzheimer je pa vedno umiranje na obroke."
September je mesec Alzheimerjeve bolezni – najpogostejše oblike demence. V Sloveniji z demenco živi že več kot 47 tisoč ljudi, zbolijo lahko tudi mlajši, med 40. in 50. letom. Svojci pogosto opisujejo, da človek z demenco postaja drugačen. Ne izgublja le spomina, počasi se spreminja tudi njegov odnos do ljudi, ki jih ima najraje, spreminja se življenje cele družine.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.