Nekatere stvari bi lahko izvedli sami, a so vseeno najemali zunanje izvajalce

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je včeraj potrdil končno poročilo v primeru Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabe banke.

Komisija je ugotovila, da je slaba banka za zunanje izvajalce v obdobju od ustanovitve do 31. avgusta letos porabila 12 milijonov evrov. Vendar na komisiji poudarjajo, da denar ni bil namenjen le zunanjim svetovalcem, ampak v ta znesek štejejo vsa zunanja plačila. Med zunanje izvajalce denimo spadajo sodišča, notarji, prevajalci, vključen pa je tudi znesek, ki ga je slaba banka za izvedbo računovodskih, poročevalskih in IT storitev vodenja tveganih postavk plačala Novi KBM in NLB. KPK je med drugim ugotovila, da bi (že dobro ekipirana) slaba banka lahko "marsikatero zadevo" izvedla sama, pa je kljub temu najemala zunanje odvetniške storitve.

Pri KPK sicer pravijo, da dosedanje delovanje slabe banke na področju najemanja zunanjih izvajalcev, kadrovanja ter nezagotavljanje sledljivosti in transparentnosti sprejemanja odločitev kažejo na slabo prakso in nedoseganje najvišjih standardov korporativnega upravljanja.

Vsa s strani komisije izražena mnenja, opažanja ali opozarjanja so podana z namenom odprave vseh tveganj, ali celo nepravilnosti, in terjajo takojšnje ukrepanje, pravijo v komisiji. V tem času in okolju urejanje problematike tako pomembnega področja, kot je sanacija bank in posledično upravljanje z davkoplačevalskimi sredstvi, ne opravičuje takšne netransparentnosti notranjega delovanja DUTB.

Z vidika komisije so zaskrbljujoče predvsem ugotovitve, ki zadevajo tveganja za nastanek nasprotja interesov pri najemanju zunanjih izvajalcev in zaposlovanju.

Komisija je 6. novembra poročilo in oceno stanja slabe banke posredovala predsedniku vlade, ministru za finance ter sami slabi banki. Prejela je odzive vseh treh in jih je tudi preučila. Celotnega poročila komisija ne bo javno objavila, saj vsebuje nekatere zakonsko varovane podatke.

'Odzivi vlade in ministrstva so bili doslej precej medli'

Predsednik KPK Boris Štefanec je komentiral, da so bili odzivi finančnega ministrstva in vlade doslej precej medli. "Res je v odzivih zapisano, da bosta vlada in ministrstvo tudi v skladu z našim poročilom in revizijskim poročilom računskega sodišča ustrezno ukrepala. Verjamem, da bosta res," je dejal.

"Pričakujemo bistveno bolj zaostren nadzor nad delom DUTB, za katerega ocenjujemo, da ni bil ustrezen. In če ta nadzor ugotavlja določene nepravilnosti – podobne ali enake, kot jih je ugotovila komisija –, potem verjetno terja tudi neke ukrepe. In s tem ne mislim na kadrovske zamenjave," je dejal Štefanec. Ministrstvo in vlada bi morala biti veliko bolj skrbna pri porabi davkoplačevalskega denarja, je dodal.

Očitke vodstva DUTB, da je poročilo pristransko, Štefanec zavrača in zatrjuje, da je strokovno. Zavrača tudi očitke, da je namen poročila doseči kadrovske zamenjave, da bi se dosegel vpliv na odločanje DUTB. "Nikoli ni komisija o tem niti premišljevala niti kakorkoli odločala. Kdo je pristojen za kadrovanje, je znano," pravi Štefanec.

TI: Delovanje DUTB bi moralo biti javno

"Ob izidu težko pričakovanega poročila KPK v zvezi z delovanjem DUTB ugotavljamo, da še vedno niso izpolnjeni kriteriji transparentnega delovanja in dobrega gospodarjenja s skupnim - javnim premoženjem," so sporočili iz Transparency international (TI) Slovenia. Menijo, da bi morala DUTB tudi zaradi "dvojne cene, ki jo plačujemo državljani (dokapitalizacija bank in upravljanje s terjatvami za visoko ceno) delovati proaktivno transparentno.

"Menimo, da bi delovanje DUTB moralo celo presegati minimalne zakonske obveze, s čimer bi odprli svoje delovanje na vpogled davkoplačevalcem, ki jo financirajo in zaradi katerih institucija sploh obstaja," je zapisal generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria.

Poročilo KPK ne bo javno razkrito zaradi nekaterih podatkov, ki so zakonsko varovani. Ker zakonodaja preprečuje transparentnost, so odločevalci in vodilni v DUTB dolžni predlagati zakonske spremembe, ki bi omogočale vpogled v delovanje družbe in njeno upravljanje z davkoplačevalskim denarjem in premoženjem, meni Doria.