12. najbogatejši Slovenec: 'V slovenski družbi spodbujamo povprečnost'

Lahko bi prodal petkrat dražje, a se je Jure Knez odločil, da v lastništvo podjetja spusti svoje zaposlene: "To jemljem kot največji eksperiment, ki smo ga kdaj koli naredili. Vsak tak eksperiment se vidi v času krize. V prvem valu epidemije sem dejal, da lahko ostanejo doma, če se kdo počuti nelagodno. Vsi so odvrnili, da imamo naročila in moramo delati. Resnično smo živeli za to, da proizvajamo, ustvarjamo dodano vrednost, skrbimo za naše stranke. Menim, da je solastništvo ključni element tega uspeha," je prepričan.

Zaposleni lahko svoj delež sicer tudi prodajo: "Podjetje ima določen budžet za tiste, ki želijo prodati. Želimo, da je ta vložek likviden. Vsak si želi varčevati za določeno stvar in ko pride do tistega trenutka, lahko ta delež pretvori nazaj v denar, potem pa normalno kupuje naprej. Nič slabega," pojasnjuje Knez.

Poleg nagrad vsako leto izplačajo tudi dobiček. V pravilniku imajo določeno, da ga izplačajo med 10 in 15 odstotki. Za Kneza je dobiček rezultat neke ideje in uspeha. "Naša generacija ima prednost, da smo živeli v prejšnjem sistemu in da okusimo tudi ta nov sistem, kar pomeni, da vidimo razliko. Mislim, da je prava pot nekje vmes. Da tisti trdi kapitalizem, zaradi katerega je kapitalizem nekako tudi zašel v krizo, ni prava pot. Vsekakor pa ima slabosti tudi socializem s samoupravljanjem. Vsako podjetje potrebuje vizionarje, ki se ne bojijo sprememb in ga premaknejo naprej, na drugi strani pa morajo imeti bazo ljudi, ki morajo čutiti, da je podjetje njihovo. Ta kombinacija potem tvori tisti uspeh," je prepričan. 

Na lestvici najbogatejših Slovencev je Knez s 127 milijoni evrov na 12. mestu  Kot pravi, tam večinoma ni več tajkunov, ampak so ljudje, ki so "s svojim delom iz garaže ustvarjali neko dodano vrednost" in zato je ponosen, da je v družbi teh ljudi. Ob tem sicer dodaja, da je njegova ocenjena vrednost le virtualna, saj solastniške deleže sodelavcem torej prodaja po nižji ceni. 

Podjetje je nastalo iz ideje, da svet potrebuje programsko opremo za meritve, ki bo preprosta za uporabo. Danes jim tudi konkurenti priznavajo, da so najboljši na svetu. 

Spregovoril je še o sodelovanju z evropsko in ameriško vesoljsko agencijo, prepričali so tudi Ruse. Tesla je pri njih lani kupila za milijon dolarjev programske opreme, letos je namerava kupiti za dva. Devesoft sodeluje pri razvoju samovozečih vozil, na vrata sta potrkala tudi Lamborghini in Ferrari, nazaj se je vrnil Volvo. "Velike stranke nam ne prinašajo velikega dela prihodkov, ampak že zgolj to, da delamo za njih, je zagotovilo kvalitete. Dajejo stabilnost in zaupanje tudi novim strankam," pojasnjuje. Izdelek pa je treba prodati, poudarja pomembnost prodajne mreže: "Izdelek je lahko tehnološko še tako vrhunski, ampak če nimaš ljudi, ki vsak trenutek dneva, če govorimo od Japonske do Amerike, ponujajo tvoje izdelke, potem uspeha ne bo." V ZDA imajo denimo zdaj že 40 zaposlenih.

Čeprav bi lahko živel kjer koli na svetu, ostaja v Trbovljah. Kupil bi tudi tamkajšnji dimnik, če bi bil naprodaj. "Gre za najvišji dimnik v Evropi, iz njega se da narediti adrenalinsko atrakcijo," za katero meni, da bi Sloveniji pomagala pri prepoznavnosti. 

Družbeno odgovornost je Knez izkazal tudi med epidemijo, ko je v prvem valu tamkajšnji bolnišnici uspel priskrbeti dva respiratorja, zdravstvenim domovom in domovom upokojencem pa zaščitne maske preko kitajskih kolegov. Meni, da so družbena odgovornost, šolanje, športne aktivnosti otrok, kultura, ključni za to, da je družba lahko podjetna in uspešna. 

Vseeno ima vtis, da v slovenski družbi spodbujamo povprečnost. "Tudi pri mladih, pri startupih vidimo, da če nekomu ne uspe, kažemo za njim s prstom. Ni pa zaželeno niti, da komu preveč uspe, obstaja neka meja, ki je optimalna. To miselnost moramo nekako preseči, potrebujemo ljudi s kapitalom, ljudi, ki peljejo ta voz naprej," za primerjavo poda Elona Muska in njegove ideje. 

Oče štirih otrok je sicer prepričan, da morajo otroci v svet. "To je nujno potrebno, da pridobijo širino. V varnem domačem okolju imajo na stvari določen pogled, da se učijo drugih kultur in navad ter vidijo druga podjetja, pa je treba, da osebno zrastejo v samostojne osebnosti," je prepričan. Hčerka Nina je tako lani v Londonu že dobila redno zaposlitev kot slaščičarka. 

Da njegovo podjetje ostane v slovenskih rokah, pa se mu zdi ključno. "Nujno je, da v Sloveniji prepoznamo vrednost lastnega domačega kapitala. Je bolj potrpežljiv, več investira, je bolj družbeno odgovoren in vrača okolju. Treba je spremeniti miselnost, da ima tuj kapital nekako višjo vrednost," poudarja. Mlad podjeten človek je gonilo družbe, zaključuje.