Položaj v kmetijstvu ni bil še nikoli tako težak, kot je tokrat, so na sestanku območne zbornice ugotavljali kmetje in izrekli veliko kritičnih besed na račun države. Po njihovem mnenju je v Sloveniji težje kmetovati kot v drugih državah, pri tem pa na račun kmetov služijo tudi posredniki, saj še nikoli ni bilo tolikšnega prelivanja kapitala iz kmetijstva. Kot nepotrebna stroška, pa čeprav ju plačuje država, so kmetje omenjali tudi testiranje goveda na BSE pri 24 mesecih, čeprav v večini evropskih držav to opravljajo pri 30 mesecih, in veterinarska spričevala, ki jih drugod prav tako ni.
Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Petra Vriska je letošnje leto izredno ne le zaradi suše, kakršne ne pomnimo, pač pa tudi zato, ker nas do vstopa v EU loči le še nekaj mesecev. Škoda, ki se veča iz meseca v mesec, nam slabša položaj ob vstopu in bojim se, da ne bomo dosegli kvot, ki smo si jih izborili, pozneje bo za njihovo povečanje zelo malo možnosti, kar pomeni dolgotrajne posledice, je med drugim povedal Vrisk.
Po podatkih, ki jih je predstavil predsednik regijske komisije za ocenjevanje škode zaradi suše Janko Slavič, je od skupno 67.000 hektarjev kmetijskih površin v Pomurju prizadetih kar 63.000 hektarjev, stopnja prizadetosti pa se giblje med 35 in 85, ponekod tudi 90 odstotki. Poškodovane so vse kulture. Koruza, za katero so upali, da si bo ob deževju še opomogla, sicer dozoreva, vendar so storži manjši, na njih pa je le slaba polovica zrn. Tudi sladkorne pese ne more rešiti niti morebitni obilen dež. Škoda je vse večja tudi v sadovnjakih, plodovi odpadajo, ponekod se sušijo tudi drevesa. Vinogradi do sedaj sicer niso utrpeli večje škode, vendar so jagode majhne, trgatev bo mesec dni prej, dežja pa si vinogradniki ne želijo, ker bi jagode popokale in zgnile. Kaj bo s kakovostjo in količino, zaenkrat še ni jasno.
