Vseh 141 vpoklicanih pripadnikov pogodbene rezervne sestave Slovenske vojske (SV), ki so tik pred božičem končali z usposabljanjem, danes začenja z opravljanjem vojaške službe. Rezervisti so zaenkrat predvideni za naloge logistične podpore, varovanje objektov in dela v prijavno-varnostni službi.
Da bi zagotovil vzdržljivost stalne sestave SV pri obvladovanju begunske problematike je načelnik generalštaba Andrej Osterman 19. novembra lani namreč podpisal ukaz o vpoklicu pogodbene rezerve.
Na sedemdnevnem usposabljanju, ki je potekalo decembra, so pogodbeni rezervisti obnovili znanje iz osnovnih vojaških veščin. Ponovili so veščine ravnanja z orožjem, vsebine stražarske dolžnosti in se usposobili v zelo različnih individualnih veščinah, ki podpirajo naloge, zaradi katerih so jih vpoklicali na opravljanje vojaške službe. Če bo treba, jim bodo zaupali tudi nekatere druge naloge.
Čeprav jim v vojski z vpoklicem ni uspelo zapolniti vseh predvidenih 200 mest, novega vpoklica zaenkrat ne načrtujejo.
Val ne pojenja
Včeraj so na Mejnem prehodu za mednarodni železniški promet Dobova policisti sprejeli 3646 migrantov, ki so iz Hrvaške prispeli s štirimi vlaki. V Slovenijo je danes do 18. ure z dvema vlakoma prispelo 1708 beguncev, zapustilo pa jo je 2173.
Od začetka leta je v državo vstopilo 11.140 beguncev, zapustilo pa jo je 10.936 beguncev. V sprejemnem centru Livarna v Dobovi je trenutno okoli 900 beguncev, v šotorišču Šentilj 518, v Centru za tujce v Postojni pa 20, kažejo podatki policije.
Prvi vlak z 917 begunci je iz Slavonskega Broda v Dobovo pripeljal ob 11.15, ob 18.20 pa je prispel vlak z 791 begunci, so sporočili s Policijske uprave (PU) Novo mesto. Po opravljenih postopkih bodo begunci nadaljevali pot v notranjost države.
Do 19. ure niso prejeli obvestila hrvaških varnostnih organov o prihodu naslednjega vlaka z begunci, so še sporočili s PU Novo mesto.
Od 16. oktobra 2015 do danes do 12. ure je v slovensko državo vstopilo skupaj 389.744 migrantov.
Cerar: z migracijskimi pritiski se bomo morali soočati na dolgi rok
Premier Miro Cerar je danes v nagovoru slovenskim diplomatom na Brdu pri Kranju izpostavil, da bo dogajanje v novem letu še naprej narekovala migracijska kriza. "Dejstvo je, da se bo EU in z njo Slovenija morala soočati z migracijskimi pritiski na dolgi rok," je dejal.
Cerar je v povezavi z reševanjem begunske in migracijske krize opozoril, da "prevelik in nenadzorovan tok neregularnih migrantov v države EU neizogibno vodi v dezintegracijo držav članic EU ter posledično institucij EU". Zato je po njegovih besedah vprašanje reševanja te krize hkrati vprašanje obstoja EU.
"Naša absolutna prednostna naloga je ohranitev schengenskega prostora in Slovenije v njem. Zato smo in bomo še naprej ustrezno ukrepali," je dejal Cerar.
Unija je sicer v zadnjih mesecih le dosegla napredek pri reševanju migracijske krize, je dejal in spomnil na akcijski načrt s Turčijo za omejitev nezakonitih migracij iz te države. Spomnil je tudi na načrte za vzpostavitev nove evropske mejne in obalne straže, kar naj bi vodilo do večje učinkovitosti pri nadzoru zunanjih meja EU.
Zatrdil je, da si bo kot predsednik slovenske vlade še naprej prizadeval za skupno evropsko rešitev, hkrati pa z vlado skrbel, da se bodo še naprej preprečevala varnostna tveganja in da bodo migracijski tokovi ustrezno obravnavani tako humanitarno kot varnostno.
V izjavi za medije ob robu posveta se je izrekel še proti zapiranju meja v Evropi, saj da to ne bi rešilo problema. "Tudi Nemčija, Avstrija, Švedska in ostale države morajo ravnati tako, da vsi skupaj pridemo do rešitve, ki bo vzdržna za celotno EU," je dejal na novinarsko vprašanje, ali pričakuje, da bi Nemčija in Avstrija lahko zaprli meje.
Vendar pa je treba najprej ustaviti "neregularni tok migrantov", tudi z "lastnimi ukrepi za učinkovitejši nadzor meje s Hrvaško", je poudaril Cerar in dodal, da je sodelovanje s Hrvaško pri obvladovanju migracij težavno. "Če bi bilo drugače, ne bi bilo potrebe za takšno ukrepanje, vključno s postavljanjem začasnih tehničnih, tudi žičnih ovir," je povedal.
Pri reševanju migracijske krize je Cerar sicer izpostavil tudi pomen spodbujanja trajnostnega razvoja in pri tem spomnil na sprejem razvojne agende Združenih narodov do leta 2030.
Med ključnimi zadevami za reševanje migracijske krize se je zavzel tudi za konec vojne v Siriji. Džihadistično Islamsko državo pa je označil za "grožnjo univerzalnim vrednotam človeštva". "Nevtralizacija oziroma odprava te grožnje je zato prednostna naloga za mednarodno skupnost," se je zavzel.
