In po 15 letih vidimo, da Svet je in ostaja pomembna informativna oddaja v slovenskem novinarskem prostoru. Ko se je 5. 2. 2007 prvič slišalo: dober večer, gledate prva večerna poročila slovenskih televizij, je bil termin ob 18.00 precej mrtev. Oddaja ni imela konkurence s tem terminom, tik pred 'prime timeom' se tedaj nihče ni resno ukvarjal. Danes se zelo resno. A Svet skozi ves ta čas ostaja najbolj gledana oddaja v svojem terminu. Kar nam je v izredno čast.
Zakaj nam to uspeva?
Oddaja Svet se je od prve oddaje leta 2007 do danes kadrovsko seveda povsem spremenila. A tisto prvo in današnjo ekipo povezuje pripadnost. Pripadnost gledalcem, oddaji in ekipi. Ekipa, ki pripravlja oddajo Svet, je izjemno mlada, povprečna starost je manj kot 30 let, a še kako resna, nadarjena in predana. Zavedamo se, da ljudje želijo slišati odgovore na vprašanja, ki si jih zastavljajo v krogu družine, prijateljev ali ob klepetu z neznanci.
Pa tudi da potrebujejo upanje in dokaz, da ni vse samo slabo. Vsako jutro se na redakcijskih sestankih pri vsaki temi sprašujemo in predvsem pogovarjamo o tem, zakaj bi posamezna tema gledalce zanimala. Ni dovolj, da ekipa pokrije dnevne dogodke in o njih poroča. Ljudem je treba povedati, kako vsaka posamezna odločitev neposredno vpliva na njih. Zakaj je za upokojenko iz Ljutomera pomembno, kaj sprejemajo poslanci v Ljubljani? Kako se za nižje položnice borijo na Jesenicah, niso namreč edini, ki imajo težave z dobaviteljem? Zakaj je za Slovence pomembno, kaj se dogaja v Bruslju, Londonu, na Dunaju ali v Ukrajini?
Pomemben je kontekst in pomembno je gledalcem pojasniti, kako konkretno in zakaj se jih posamezne teme dotikajo. Še bolj pomembno pa je iskati odgovore na njihova vprašanja. In zato se v večini primerov vsake zgodbe lotimo pri posamezniku. Ko govorimo o plačni reformi, preračunavamo konkretne plače in ko govorimo o inflaciji, računamo stroške posameznikov. Otroci z neozdravljivimi boleznimi niso zgolj težava posamezne družine. Ko poročamo o tem, naš namen ni zgolj in samo zbiranje denarja za pomoč tej družini. Tu govorimo o prepoznavanju simptomov, osveščanju, boleznih in iskanju rešitev, da prihodnjič morda zbiranje sredstev ne bo potrebno.
Enako pri našem sodelovanju s humanitarnimi organizacijami: težave, ki jih naslavljajo so po navadi sistemske. In mi smo njihov glas. Mi smo glas učencev, ki jih šolska pot vodi po neosvetljeni cesti. Mi smo glas ogoljufanih potrošnikov. Mi smo glas vseh, ki se jim godijo krivice. Mi smo glas malega človeka. Mi smo mali ljudje, a imamo veliko poguma, radovednosti, posluha, predvsem pa imamo veliko srce.
