15. novembra gremo na lokalne volitve

Datum volitev je bil sicer znan že prej, saj je z zakonom določeno, da se redne lokalne volitve opravijo tretjo nedeljo v novembru. Drugi krog županskih volitev v občinah, kjer nobenemu od županskih kandidatov v prvem krogu ne uspe zbrati večine glasov, pa sledi 14 dni po prvem, letos torej 29. novembra.

V večjih občinah bodo občinske svete volili po proporcionalnem, v manjših pa po večinskem sistemu. V občinah z ustanovljenimi ožjimi deli pa bodo hkrati potekale še volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, saj se te v skladu z zakonom opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete. Razpišejo pa jih župani.

Z dnem, ki ga predsednik DZ določi za začetek volilnih opravil, se lahko začnejo zbirati tudi podpisi v podporo kandidaturam. Kandidate oz. kandidatne liste lahko namreč poleg političnih strank v občini predlagajo tudi volivci. V tem primeru mora biti kandidaturam priloženo zahtevano število podpisov volivk in volivcev. To pomeni podpise najmanj odstotka volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.

Prihajajoče lokalne volitve bodo devete redne v samostojni Sloveniji, potekale pa bodo v 212 občinah. Prve so decembra 1994 potekale v takrat novoustanovljenih 147 občinah.

Stevanović ob današnjem podpisu odloka o razpisu volitev ni dajal izjav.

V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine, ter opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, ki jih lahko država z zakonom prenese na občine, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva.

Na splošni ravni so naloge občin opredeljene v zakonu o lokalni samoupravi, konkretneje pa je večina občinskih pristojnosti določenih v zakonih, ki urejajo posamezna področja, kot so na primer prostorsko planiranje, graditev objektov, lokalne javne službe varstva okolja, osnovno šolstvo in varstvo otrok.

Občine namreč med drugim upravljajo občinsko premoženje in načrtujejo prostorski razvoj občine. Urejajo in vzdržujejo vodovodne in energetske komunalne objekte ter skrbijo za lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine. So tudi tiste, ki skrbijo za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za zbiranje in odlaganje odpadkov. Organizirajo tudi pomoč ter reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč. V okviru svojih pristojnosti urejajo, upravljajo in skrbijo za lokalne javne službe, za vrtce, osnovne šole, zdravstvene domove ...

Občinam, ki imajo evidentirana romska naselja, država za urejanje romskih vprašanj namenja dodaten denar v višini 4,2 odstotka skupne primerne porabe. Z leta 2025 sprejeto novelo zakona o financiranju občin so omenjena sredstva namenska, občine pa morajo o tem, kako so jih porabila, poročati vladi.

Novela je prinesla tudi dodatna sredstva za zmanjševanja objektivnih razlik med občinami, spremenjen način določitve povprečnine in zvišanje največjega obseg možne zadolžitve občine z desetih na 15 odstotkov realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja.

Lani so poslanci sprejeli še eno novelo omenjenega zakona. Skladno z njo so vse občine upravičene do vsaj 60-odstotnega sofinanciranja upravičenih stroškov investicij iz državnega proračuna. Novela iz leta 2025 je namreč na novo določila kazalnike, na podlagi katerih se izračunava razvitost občin kot merilo za sofinanciranje investicij, vendar do sofinanciranja v letih 2026 in 2027 na podlagi teh kazalnikov ne bi bilo upravičenih 34 občin.

Občine upravljajo trije samostojni organi: župan, občinski svet in nadzorni odbor. Župana in člane občinskega sveta izvolijo prebivalci na lokalnih volitvah vsake štiri leta, medtem ko nadzorni odbor imenujejo občinski svetniki.

Najvišji organ odločanja v občini je občinski svet. Šteje lahko od sedem do 45 članov, ki so nepoklicni funkcionarji, za njihovo delo pa jim pripada sejnina.

Župan predstavlja in zastopa občino, sklicuje in vodi seje občinskega sveta. Župan nima pravice glasovanja, ima pa pomembno funkcijo kot predlagatelj občinskemu svetu. Med drugim mu v sprejem predlaga proračun občine, pa tudi različne druge odloke in akte. Skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta, vodi in nadzira občinsko upravo. V primeru izrednih razmer (na primer poplave, žled) pa lahko sprejme začasne nujne ukrepe.

Župan je občinski funkcionar, ki svojo funkcijo lahko opravlja nepoklicno ali poklicno. Ima najmanj enega podžupana, ki ga imenuje izmed članov občinskega sveta.

Nadzorni odbor pa je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev ter finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet najpozneje v 45 dneh po svoji prvi seji.

Občine se v želji po racionalizaciji opravljanja nekaterih nalog že leta odločajo tudi za povezovanje v tako imenovane skupne občinske uprave. Po podatkih ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj danes v Sloveniji deluje 37 skupnih občinskih uprav, vanje pa so od 212 občin vključene 203 občine. Občine, ki so vključene v skupne občinske uprave z najmanj tremi občinami, ki opravljajo vsaj eno nalogo, so upravičene do 30 odstotkov državnega sofinanciranja plač in prispevkov zaposlenih v skupni občinski upravi.

Za vse občine velja enak sistem financiranja; financirajo se z lastnimi viri, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov vseh virov, transfernimi prihodki iz državnega proračuna in s sredstvi EU, lahko pa se tudi zadolžujejo.

Največji del prihodkov občin zagotavljata dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Medtem ko so vsi drugi viri občin zbrani po ozemeljskem načelu, se dohodnina kot največji lastni vir občin deli po posebnem sistemu, ki temelji na solidarnosti med občinami, je navedeno na spletnem mestu državne uprave.

Delež dohodnine, ki pripada posamezni občini, se določi na podlagi izračuna primerne porabe občine. Za letošnje in prihodnje leto povprečnina znaša 835 evrov.