Ker bi ena največjih pastirskih hišk na Krasu v logističnem centru stala sredi industrijskih objektov, so se odločili, da jo prestavijo. Najprej so jo tako imenovani kamniti bratje podrobno fotografirali.
"To sem jaz prenesel na papir, te slike, potem sem si, ko smo odkrivali, ko smo jo razdirali, vsak kamen, vsako pozicijo njegovo locirano oštevilčil in jo tudi dokumentiral na podlagi slik in potem sem si napravil eno tako skico ročno do centimetra natančno," pojasnjuje izvedenec suhogradnje Vinko Mahnič.
Sedem kamnitih bratov jo je v šestih dneh razstavilo in jo nato 300 metrov stran sredi kraške gmajne ponovno do kamna natančno pozidalo v 30 dneh. Skupaj so vzidali za 26 ton kamnov brez malte.
"Ta kamen je nekje šest ton bil težak in ga je nekje pripeljal bager in pa še vse ostale. Medtem ko te kamne smo pa skoraj vse praktično razdrli hiško na roke in jo sestavili na roke, seveda kamnje je pa pripeljal kamion," pojasnjuje izvedenec suhogradnje Boris Čok.
Streho ima v obliki kupole. Hiška se imenuje Stršinkova, po domačem imenu prvotnih lastnikov.
"To je postavila ena družina Pirjevec iz Orleka, namen je bil, da so se pred vremenskimi neprilikami skrili pastirji noter," pojasnjuje Mahnič.
Za časa Jugoslavije so v njej občasno prespali prebežniki. Na Krasu so gradili različne hiške, doslej so jih obnovili okrog 100, ocenjujejo, da je vseh desetkrat več, prve so nastale izven naselij za časa Habsburžanov, ko so kmetje postali lastniki zemlje. Bile so preproste, nekatere pastirske, kot ta, ki so jo prestavili, so imele ognjišča.
"So tukaj zakurili ne, tako da so zakurili, kadilo pa se je kar skozi skalo zadaj je kakšna luknja in seveda so se tukaj malo pogreli," pravi Čok.
Kamniti bratje so identično uredili tudi okolico ter ji dodali županski stol. Na sežanski občini pa so jim obljubili, da bodo območje primerno uredili in označili.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.