Predsednik vlade Robert Golob je danes koalicijski partnerici seznanil z usmeritvami nove obrambne in varnostne politike za večjo odpornost Slovenije.
Usmeritve prinašajo hitrejšo in bolj ambiciozno časovnico doseganja obrambnih izdatkov, ki predvideva doseganje dva odstotka BDP v letu 2025 in postopoma (v letih 2026 na 2,2, v 2027 na 2,4, v 2028 na 2,6 v 2029 na 2,8 odstotka) do leta 2030 naraščali v smeri tri odstotke BDP in na tej višini ostali do konca dolgoročnega razvojnega obdobja.
Slovenska vojska bo ob tem ohranila vse cilje zmogljivosti in dinamiko realizacije kot je bilo predhodno zastavljeno.
Obramba ni le vojska
"Ta vlada verjame, da se varnost ne zagotavlja samo z nakupi orožja," je dejal na današnji tiskovni konferenci."Poleg Slovenske vojske vključujejo aktivne rezervne sile, poleg teritorialne obrambe, povečano število ljudi vključenih v obrambne sile," je širšo usmeritev nove obrambne in varnostne politike pojasnil premier.
"Obramba je bistveno več kot samo vojska. Obramba so tudi številne investicije v večnamenske objekte v tako imenovano vojno rabo. V logistiko: od luke, cest, železnic, koridorjev, kot tudi izgradenj novih bolnišničnih zmogljivosti, kibernetske varnosti, in tako dalje," je še dodal.
"Že danes napovedujem, da se iz tega projekta ne napoveduje nobenih rezov iz proračuna," je napovedal.
"Povečanje na dva odstotka letos ne pomeni, da bomo za obrambne izdatke namenili dodatna finančna sredstva, bomo pa ta sredstva, ki jih namenjamo za infrastrukturne in druge obrambne namene, opredelili kot obrambne izdatke," je povedal podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za finance Klemen Boštjančič.
Mladi, branik države
"Slovenija je, ostaja in bo varna država," je zagotovil minister za obrambo Borut Sajovic. Sklical se je na nacionalno vajo Odpornost 2024, ki je prinesla pomembne ugotovitve in spoznanja, na podlagi katerih bo vlada okrepila civilno in gospodarsko obrambo.
"Kar se tiče kadrovskih trendov v Slovenski vojski, sta zadnji dve leti izrazito pozitivni," je rekel. Poudaril je uspešno delovanje vojaških taborov za mlade, ki jih na leto obišče več kot 1000 mladih.
Da so kratkoročna usposabljanja način, kako kadrovsko okrepiti obrambne sile, se je strinjal tudi premier, ki je napovedal širjenje teh programov.
Število temeljno vojaško usposabljenih ljudi bistveno presega število 30.000, je še zagotovil Sajovic:"Ker smo Slovenci veliki domoljubi, sem prepričan, da je domače kraje najlažje in najuspešnejše braniti. Delali in stremeli bomo k enotnosti."
Infrastruktura, zdravstvo, znanost
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pojasnila, da je Nato v Sloveniji za pomembna označil dva koridorja: od Kopra do Madžarske in od Kopra do Hrvaške.
Določene so bile tako imenovane "hot spot" točke oziroma ovire na železnicah in cestah koridorjev, ki jih bo vlada ukinila. Del sredstev namenjenih za ukinjanje teh ovir bo po ministričinih besedah prikazan kot del stroškov za večjo odpornost države.
Pojasnila je, da so že poplave leta 2023 pokazale, kako pomembna sta infrastruktura in Slovenska vojska in da zato teh stroškov ne bo težko prikazati kot obrambne.
"Z investicijami v bolnišnično infrastrukutro izboljšamo odpornost na številne krize," je strnila ministrica za zdravstvo Valentina Prevolnik Rupel. Vlaganje v infrastrukturo za dvojno rabo bo po njenih besedah pomenilo boljšo odpornost v primeru vojaških konfliktov. Zagotovila je še, da bodo vse investicije krepile javno mrežo zdravstvenih dejavnosti.
"Ministrstvo za obrambo zaseda drugo mesto na področju investicij v znanost," je povezavo med obrambo in znanostjo osvetlil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Poudaril je pomembnost kibernetske varnosti, kjer"ne gre za dvojno rabo, gre za direkten sistem, ki omogoča večjo varnost, ne le na področju obrambe, ampak na področju celotne civilne sfere."
"Slovenija lahko zastavi koncept konstalacije sedmih satelitov," je še dodal in dejal, da bi obramba in znanost na ta način z roko v roki dvignila tako obrambno sposobnost kot tudi raven uporabe te tehnologije za vsa druga civilna področja.
"Ob tem ostajamo zavezani tudi naši vlogi v širši evropski in mednarodni skupnosti, vključno z izpolnjevanjem obveznosti v okviru zavezništva Nato," so sporočili iz premierjevega kabineta. Krepitev odpornosti pomeni, da Slovenija ne bo le bolje pripravljena na krizne razmere, temveč bo tudi proaktivna članica zavezništva, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispeva k skupni evropski varnosti, so še dejali.
Ključna novost je razumevanje varnosti kot celovitega koncepta, ki vključuje tako vojaške kot civilne vidike, od obrambnih kapacitet do zaščite kritične infrastrukture, energetske varnosti, kibernetske zaščite in informacijske odpornosti.
Sledi usklajevanje
Resolucija bo najprej vključena v postopek medresorskega in koalicijskega usklajevanja, hkrati pa bo za obdobje 14 dni dana tudi v javno razpravo.
Po zaključku usklajevanj bo resolucijo obravnavala in sprejela Vlada Republike Slovenije. Sledila bo obravnava v Državnem zboru: najprej na seji pristojnega odbora, nato pa še na plenarni seji, kjer bodo o njem odločale poslanke in poslanci.
Premier bo skupaj s slovensko delegacijo resolucijo predstavil tudi zaveznicam na vrhu zveze Nato, ki bo konec junija potekal v Haagu.
Proračun bo 'načeloma ostal tak, kot je'
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je ob današnji napovedi višanja obrambnih izdatkov poudaril, da ne bodo "dali niti centa več za čistokrvno orožje, ampak se bo varnost razumela bistveno širše". V izjavi za medije je dodal, da govorijo tudi o infrastrukturnih projektih in zdravstveni oskrbi, zato je zanje dokument sprejemljiv.
"Vsakršno dodatno oboroževanje po naši oceni ta trenutek ne bo pripeljalo do večje stabilnosti v svetu ali pa v Evropi," je danes povedal Vatovec. Po njegovih besedah je Golob v današnji predstavitvi poudaril, da ne bo prišlo do rebalansa proračuna, ampak da bo Slovenijo ta dva odstotka dosegla z vlaganji po obstoječih proračunih "v stvari, ki bodo predvsem koristne za ljudi".
Od kod bodo vzeli denar, je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti, proračun bo pa "načeloma ostal tak, kot je". "Kot je trenutno razporejen, bomo nadaljevali, je pa seveda veliko manevrskega prostora, kar marsikatera vlada do sedaj ni razmišljala, da se lahko tudi druge projekte prikazuje kot Nato izdatke in to je ključno," je povedal Vatovec.
Na vprašanje, ali bodo v Levici načrtu kadarkoli nasprotovali, je Vatovec odgovoril, da ni skrivnost, da načrt predvideva tudi nadaljnjo rast čistih izdatkov za obrambno in vojaško tehniko in izgradnjo dveh bataljonskih skupin. "Vztrajamo, da je to brez veze in nepotrebno, da to ne bo usposobilo Slovenske vojske, ne reševalo varnostne situacije doma ali pa v bližnji okolici," so prepričani v Levici.
Na vprašanje, ali v Levici ponovno razmišljajo o posvetovalnem referendumu glede višanja izdatkov za obrambo, pa je Vatovec danes dejal, da morajo resolucijo najprej podrobno preučiti, nato pa se bodo do nje opredelili.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.