200 let ogledov in 200 let vpisov: med obiskovalci tudi Andrej Smole in Thomas Cook

V Postojnski jami so na ogled postavili vpisno knjigo, kamor so svoja imena in vtise vpisovali prvi obiskovalci kraške lepotice. Stara je 200 let, tako kot turizem v jami, ki je prav danes sprejela 39-milijontega obiskovalca, Graema Ellisa z Nove Zelandije. 

Graeme Ellis je obiskal jamo v sklopu daljše poti po Evropi, na katero sta se odpravila s soprogo, ki se ob podelitvi nagrad kar ni mogla nehati smejati. Za nagrado je prejel vikend paket za dve osebi v butičnem hotelu Vila Planinka na Jezerskem. Je pa nagrada zanetila manjši zakonski prepir med nagrajencem in soprogo, ker se nista mogla odločiti, kako nadaljevati naslednjih šest tednov poti po Evropi. Ob prejemu nagrade je bil Graeme Ellis vidno presenečen.

Med prvimi obiskovalci številna znana imena

Ko je Postojnska jama pred 200 leti prvič odprla svoja vrata obiskovalcem, je bila prvič odprta tudi velika vpisna knjiga z usnjenimi platnicami, obiskovalci pa so se morali ob prihodu v Postojnsko jamo vpisati v njo.To je bila prva vpisna knjiga obiskovalcev, ki je pomenila začetek neprekinjenega beleženja števila obiskovalcev Postojnske jame," so ob napovedi dogodka zapisali organizatorji. 

To je trajalo do leta 1941, ko so prišle v rabo samo vstopnice. Do takrat pa so strani vpisne knjige polnila znana in neznana imena. Med prvimi obiskovalci najdemo celo Andreja Smoleta, mecena, založnika in Prešernovega najboljšega prijatelja, ki je jamo obiskal že leta 1820 in ponovno 1826. Thomas Cook, oče organiziranega turizma, se je v knjigo vpisal še večkrat. Med podpisniki prve knjige je tudi Wolfgang Amadeus Mozart ml., ki ga je za jamo navdušil prav Andrej Smole.

Obiskovalci so prvo knjigo polnili do leta 1834, nato so 430 strani dolgo knjigo pospravili. Danes se je znova vrnila med obiskovalce jame. Razstavljena je v vitrini, odpirajo pa jo le izjemno redko, saj je preveč krhka.

Luka Čeč je kriv za vse ...

... ali pa morda avstrijski cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški z ženo, cesarico Karolino Avgusto. Cesarski par je želel 16. aprila 1816 obiskati jamo in gostitelji so jo nameravali urediti, kot se za visoka gosta spodobi. Čez podzemno reko so položili lestev, da bi na skale na nasprotni strani postavili piramido s prosojnim napisom. Junak, ki se je po nevarni brvi odpravil na drugo stran, danes velja za prvega slovenskega speleologa. To je Luka Čeč. Njegov pogum je bil bogato poplačan,. Ko se je povzpel na skalo, je našel vhod v dotlej nepoznane globine jame. Bil je 14. april 1818. 

V spomin na njegov podvig je danes podzemno reko Pivko na "slacklineu" prečkal sodobni Luka Čeč.

Le eno leto po Čečevem odkritju najlepših delov Postojnske jame je bila ta že urejena in odprta za obiskovalce. 17. avgusta 1819 je jamo prvi obiskal avstrijski prestolonaslednik Ferdinand I. Ob njegovem obisku je bila pripravljena tudi posebna v usnje vezana vpisna knjiga. S podpisom Ferdinanda I. ob obisku jame, se je vse začelo, saj prav ta dogodek pomeni začetek turizma v Postojnski jami in uradni začetek neprekinjenega beleženja števila obiskovalcev. Prav zaradi te knjige se lahko v Postojnski jami 200 let pozneje pohvalijo, da smo dočakali že 39-milijontega obiskovalca Postojnske jame.