220 žensk in razumevajoči soprog Janez

"Pripeljala sem ga, ker se mi zdi zelo pomembno, da oba razumeva, kaj se dogaja. Ker če razume samo eden, drugi pa ne, je problem," je Janezova soproga Simona pojasnila, zakaj je moral popoldan, ki se je zavlekel v večer, preživeti v ljubljanskem Centru Rog. 

Tam je bila ta teden na sporedu prva strokovna konferenca naše medijske hiše, ki je bila posvečena ženskemu zdravju v času menopavze. Konferenca Žensko zdravje - od zadovoljstva do ravnovesja v (peri)menopavzi, se je začela s pogovorom o hormonskih spremembah, HNT terapiji, spolnosti in sprejemanju telesnih in čustvenih sprememb.

"Je koristno," potrdi Janez, ko kramljamo med odmorom. "Že prej sva poslušala stvari na podkastih in podobno, dobro je osvežiti spomin vsake toliko časa," doda. "Koristno je vedeti te stvari, saj potem kdaj lažje prebrodiš kakšno težavo. Da ne jemljem tega osebno in si mislim, da me ne maraš," pogleda svojo drago.

"Podobno je, kot če imaš doma najstnika. Tam pričakuješ, da boš v nekem obdobju pubertete z njim pač težje komuniciral. Ko pa prehod v obdobje menopavze doživljaš z ženo, ti je pa malo uganka. Ni tako splošno prisotno, da bodo verjetno tudi težke stvari, in to zaradi teh istih posledic. Pri najstniku si vedno rečemo, da je pač najstnik, da ni osebno, ampak danes ima pač tak dan. Ko pride žena slabe volje domov, se vprašaš, kaj si sam naredil narobe, ali so jo razjezili v službi. Ne pomisliš, da ima danes pač tak dan, jutri bo pa čisto v redu," razlaga razumevajoči soprog.

"Jaz bi za mojega moža prosila, da mu to posebej priporočiš," se v smehu zasliši z druge strani kroga, kjer stojita Simonini prijateljici Andreja in Marta, poznajo pa se tudi možje.

Da niso samo ženske tiste, ki bi morale vse to slišati, se strinja tudi specialist ginekologije Damir Franić: "Absolutno ne razumejo teh dogajanj in tega življenjskega prehoda. Zelo dobro bi bilo, če bi na taka srečanja prišli tudi pari, kjer bi tudi moški dobili nekatere informacije, ki jih mogoče sicer ne bi, ker jih to preprosto ne zanima. Ampak na način, da bi ga žena pripeljala, češ, pridi, bova slišala skupaj, bi morda zadeva stekla in bi oni sprostili ta svoj superego ter morda sprejeli določene stvari, ki se v tem obdobju dogajajo," polaga na srce.

Vendar je tovrstna konferenca enkraten dogodek. Kje dobiti vse te informacije na povsem običajen dan? "Tako kot se moški bojijo priti k zdravniku zaradi erektilne disfunkcije, pa ga žena pripelje v mojo ginekološko ordinacijo, da mu razložim določene stvari, tako bi ga žena morala pripeljati v tem primeru - tokrat zaradi nje, ne zaradi njega, da bi omilili te težave, ki nastajajo v obdobju menopavze," je Franić prepričan, da nekoga bolje razumeš, če veš, kaj se z njim dogaja. Ob tem sicer priznava, da ni enotnosti niti v njihovih vrstah: "So tudi ginekologi, ki temu ne pripisujejo posebnega pomena, menijo, da je to nepomembna zgodba, ne želijo predpisovati hormonske terapije, ker mislijo, da je nevarna."

"Zdi se mi je pomembno, da smo naslovili nadomestno hormonsko terapijo. Približno 50 vprašanj je med okroglo mizo prišlo iz občinstva, 99 odstotkov se jih je nanašalo na nadomestno hormonsko terapijo. To pomeni, da je bilo zaupanje v to terapijo zaradi raziskave, ki je bila novembra letos končno ovržena, tako zelo porušeno, da še vedno obstajajo dvomi, ali je to varno, ali je jemanje hormonov v redu. Zdi se mi, da če smo uspeli razbiti ta mit in te ženske pomiriti, jim dati res verodostojne informacije, kaj je HNT danes, ob vsem znanju, napredku in razvoju, to pomeni, da smo naredili največ," je zadovoljna tudi naša voditeljica Maja Sodja, ki je povezovala prvo okroglo mizo.

"Ko se je rodila ideja POP-ove Platforme, je bila pravzaprav ta prva tema že nekako določena - žensko zdravje. Meni je ta tema kot novinarki izjemno blizu, ker se z zdravstvom praktično skozi svojo celotno kariero kar veliko ukvarjam. Tema menopavza pa me ne nagovarja samo službeno, ampak v resnici tudi intimno. Sem ženska, stara 45 let, tudi sama se soočam s temi stvarmi, se sprašujem, kako bo. Kako bo konkretno na našem delovnem mestu, ki je zagotovo specifično," priznava znan obraz naše televizije.

Poleg tega, kaj je treba vedeti v partnerskem odnosu, so vprašanje menopavze naslovili tudi v širšem družbenem kontekstu. Denimo o menopavzi in delovnem mestu, ki je bila letos izpostavljena celo na gospodarskem forumu v Davosu. "To se mi je zdelo odličen pokazatelj pomembnosti te teme," pojasnjuje Sodja.

"Tema ženskega zdravja in predvsem menopavze na delovnem mestu je tako pomembna, da je bila kljub trenutni geopolitični situaciji v svetu letos predstavljena na svetovnem ekonomskem forumu. Ocenjuje se namreč, da je nekje 500 do 600 milijonov žensk v perimenopavzi ali po menopavzi. Od tega jih je približno polovica delovno aktivnih, v državah članicah OECD, kjer je tudi Slovenija, je seveda odstotek še višji. Znano je, da vse povezane težave vplivajo tako na zmanjšanje delovne storilnosti, absentizem in tudi prezentizem – torej prisotnost na delovnem mestu, a kljub temu zelo zmanjšana učinkovitost. Če se bo ta trend nadaljeval v tolikšni meri, je ekonomska izguba na svetovni ravni z vidika ženskega zdravja ocenjena na 400 milijard ameriških dolarjev na leto," je nanizala panelistka Tinkara Srnovršnik.

Kot je poudarila, je pomembno tudi osveščanje delodajalcev in ljudi na vodstvenih položajih, da se to destigmatizira. Ženske si ne upajo o tem spregovoriti, jih je sram, ostajajo doma in niti ne poiščejo zdravljenja. "Ženske nekako dojemajo nastop menopavze kot začetek konca, ki pa to seveda ni. Prav je, da se o tem govori, da se to detabuizira. Ženske se bojijo o tem govoriti celo s svojim izbranim zdravnikom ali ginekologom. Prav je, da se o tem govori, saj so to povsem naravne stvari, predvsem se jih da dobro obvladovati, vplivajo pa na vse segmente naših življenj - družbeno, zasebno, službeno," razlaga Srnovršnikova, ki je specialistka ginekologije in porodništva v Zdravstvenem domu Ljubljana.

"Glede na to, da se populacija stara in projekcije kažejo, da bo na stotine milijonov žensk v naslednjih letih prišlo v menopavzo, je res pomembno, da se o tem govori, saj obstaja res učinkovito zdravljenje in zdravil za lajšanje teh težav," je dodala.

Na hodniku kramljajo tudi Barbara, Jana in Maja. Dve sta "priženjeni sorodnici", kot se v smehu opišeta, tretjo pa sta prijateljici pustili na cedilu, zato je na konferenco prišla kar sama, vendar je hitro našla družbo. Za dogodek so izvedele preko naše spletne strani in oglasov, tema pa se jim je zdela zelo aktualna. "O tem se premalo govori. Je pa to zelo pomembno in za ženske in za moške in za naše otroke. To je nekaj, kar bo vplivalo na življenje vseh. Če se bo o tem govorilo, če bomo na to pripravljeni, bodo naši odnosi veliko lepši," so prepričane. S slišanim in z nasveti, kako ravnati, so bile zadovoljne, saj opozarjajo, da po medijih in družbenih omrežjih sicer kroži preveč različnih informacij: "In potem ne veš, kaj je prav in kaj ni."

"Čakam na tak dogodek za moške, o menopavzi in perimenopavzi pri ženskah," pribije Jana. "Tudi šefe bi morale pripeljati za roke," meni sogovornica, ki je 25 let preživela v šolstvu kot profesorica na gimnaziji. "Tisti, ki ti sedijo nasproti, konstantno ostajajo stari med 15 in 19 let, ti se pa staraš. Kako boš potem z enako energijo, enakim tempom in predvsem z vso fleksibilnostjo modernega časa spremljal te dijake," se sprašuje.

Da vodstveni kadri vendarle imajo razumevanje, pa je dokazala ravnateljica ene izmed ljubljanskih osnovnih šol, ki je svoje zaposlene spodbudila, da pridejo na to platformo in naredijo nekaj zase. Kar 11 udeleženk, starih med 35 in 50 let, je bilo tako iz OŠ Karla Destovnika Kajuha. "Čeprav je dolga konferenca, je težko v tako kratkem času odgovoriti na vsa vprašanja, ki bi nas zanimala. Ampak en začetek pa je, da začnemo razmišljati o tem ter potem morda še same malo raziskujemo in se izobrazimo v tej smeri," nam je povedala ena od njih.

Še pred menopavzo je namreč na vrsti perimenopavza, prehodno obdobje, o katerem se še manj govori, ki pa že prav tako prinaša določene telesne in čustvene spremembe v ženskem telesu, zato se starostna meja tistih, ki jih to zanima, vse niža.

"Na začetku, ko smo postavljali ta projekt, je bilo slišati tudi komentarje, češ, kaj boš zdaj ti nekakšen obraz menopavze. Ampak hkrati mislim, da bi morale biti vse ženske obraz menopavze, saj je to neko življenjsko obdobje, ki se mu ne more izogniti nobena. To, da se pri 31 letih malo poglobim v tako stvar, kot sta menopavza in perimenopavza, se mi zdi pravzaprav le dodana vrednost in prednost," priznava svetlolasa voditeljica Špela Bezjak Zrim, ki je povezovala enega izmed naslednjih panelov.

Iskreno priznava, da pred tem veliko stvari ni vedela: "Spominjam se, da mi je mama pripovedovala o oblivih, da se ni počutila dobro in smo se vsi skupaj spraševali, kaj se dogaja. Zdaj vem, da je to nekaj, kar bo doletelo tudi mene in zdi se mi privilegij, da sem lahko danes poslušala vse te strokovnjake in da lahko že zdaj izkoristim kakšen napotek, da mi bo pozneje lažje. V mojem panelu smo slišali: gibanje že zdaj, beljakovine že zdaj, postavite si čim boljšo osnovo v mladosti, da bo potem tisto obdobje lažje in lepše, da bo skratka čim manj vplivalo na naša življenja," našteva.

"Če si priznamo ali ne, je staranje ženske v moških očeh nekakšen minus, da ženska s staranjem izgublja vrednost. Sicer ne posplošujem in verjamem, da obstajajo tudi drugačni moški. Ampak to je tisto, kar lahko ženske z ozaveščanjem moških o teh spremembah obrnemo in moramo obrniti, ker si to zaslužimo vse ženske, ki so danes še v obliki dojenčkov in malih punčk, da bo njim lažje," zaključi.