22.000 ton soli, 200 plužnih vozil in 490 delavcev pripravljenih na zimsko sezono

Kot je povedal vodja upravljanja centralne infrastrukture v Fraportu Slovenija Rok Fojkar, se na letališču zimska služba začne že s 1. novembrom. Skrbijo pa ne le za čiste in posute površine, temveč tudi za razledenitev letal.

Njihova naloga je, da je letališče stalno operativno, pri tem pa se srečujejo z izzivi podnebnih sprememb in s tem povezanih vremenskih ekstremov. "En dan imamo neznosno vročino, da delavci ne morejo izvajati del, naslednji dan pa neurja in poplave, kar otežuje obratovanje letališča," je dejal.

Zaradi vse bolj milih zim pa se postavlja vprašanje smotrnosti vlaganja v mehanizacijo oziroma v sredstva zimske službe. Ta so namreč vse slabše izkoriščena, na letališču gledajo na to, da je iste stroje možno uporabljati tudi v poletnem času, kar tehnološki razvoj omogoča.

Standardi varnosti in s tem povezane zahteve so na drugi strani vedno višji, je povedal Fojkar. Opozoril je tudi na pomanjkanje tehničnega kadra, ki ga morajo zato sami vzgajati, povezujejo se tudi s šolami. Kot je izpostavil, skušajo omenjene izzive reševati z digitalizacijo, avtomatizacijo procesov in robotizacijo sredstev.

Tudi v Darsu imajo kar nekaj podobnih izzivov, je povedala direktorica vzdrževanja cest Jasna Kramar. Pojasnila je, da uvajajo nove digitalne procese, čemur sledijo tudi z izobraževanjem kadrov, ki so jim lahko nova digitalna orodja v pomoč.

Posebno pozornost namenjajo tudi povečanju varnosti zaposlenih, ki delajo na cestah. O varnosti izobražujejo same zaposlene, hkrati vlagajo v opremo za večjo varnost, poudarek pa dajejo tudi osveščanju uporabnikov avtocest. Lani večje nesreče s smrtnim izidom niso zabeležili, imeli pa so smrtno žrtev v letu 2023.

Več kot 490 sodelavcev je na Darsu že pripravljenih na zimsko sezono, ki se uradno začenja s 15. novembrom, nekatere avtoceste pa so v minulih tednih že posipali. Pripravljenih imajo več kot 22.000 ton soli ter več kot 200 plužnih in specialnih vozil.

Kot je pojasnil vodja Darsove službe za podporo vodenju avtocestnih baz Miha Kapelj, že nekaj let večinoma uporabljajo tako imenovano tekoče polivanje, ki je bolj učinkovito. "Tudi z mehanizacijo smo zelo dobro opremljeni in smo tehnološko res zelo napredni," je izpostavil in dodal, da bodo z novimi nabavami opreme procese še izboljšali.

"Čeprav so zime vse milejše, smo vedno pripravljeni na velike količine snega in nizke temperature," je poudaril Kapelj. Kot je zagotovil, se pred vsako zimo maksimalno pripravijo, da zagotavljajo varnost in pretočnost avtocest.

Stroški zimske službe z milejšimi zimami zaradi manjše porabe posipnih materialov in goriva upadajo, še vedno pa je treba zagotavljati vso potrebno mehanizacijo. Zato v zadnjem času stremijo k nabavam in nadgradnji, da bi vozila lahko opravljala več nalog in bi bila lahko uporabna tako v zimski kot v poletni sezoni.

Vprašanj, kaj bo z zimsko službo v prihodnje, se je dotaknil tudi direktor področja državnih cest v DRI upravljanje investicij Andrej Rejec, ki je v odsotnosti direktorice direkcije za infrastrukturo Karmen Praprotnik spregovoril o izzivih, s katerimi se srečujejo pri vzdrževanju in pri zimski službi na državnih cestah.

Če bo manj vlaganj v zimsko službo, bo mogoče več vlagati v izboljšanje same infrastrukture, je povedal. Vendar pa, kot je dodal, uporabniki pričakujejo, da so ceste prevozne. Pri obsegu mehanizacije in opreme optimizacija tako zaenkrat ni mogoča.

Direkcija od koncesionarjev zahteva, da imajo ustrezne stroje, kar pa terja velike investicije ob vse večjem tveganju, ali bo stroj sploh amortiziran, če ni veliko v uporabi. Te stroške je zato težko prevaliti na koncesionarje in, kot je povedal Rejec, iščejo tudi možnosti, da bi jih delno financirali iz sredstev EU.