Materinski dan, ki ga obeležujemo 25. marca, ima po mnenju mnogih poganske korenine in se navezuje na čaščenje matere. Sodobno praznovanje materinskega dne izvira v ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni.
Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 24. marec. Na materinski dan, ki ga zdaj praznujemo 25. marca, so bile razne prireditve v šolah, pa tudi drugod. Na proslavah so otroci navadno recitirali pesmi, posvečene materam, velikokrat pa so zaigrali tudi krajšo igrico, ki je prikazala nesebično materinsko ljubezen.
V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval. Od devetdesetih let 20. stoletja pa spet dobiva mesto v javnem življenju.
Med ženskami, starejšimi od 15 let, so tri četrtine mame
V Sloveniji popolne podatke o vseh materah zberejo le s popisi prebivalstva. V zadnjem popisu v letu 2002 so tako našteli 632.197 žensk, ki so rodile vsaj enega otroka. Od takrat je do danes prvič rodilo še približno 35.000 žensk - v zadnjih letih vsako leto v Sloveniji namreč prvič rodi okoli 9000 žensk. Tako je med ženskami, starejšimi od 15 let, približno 73 odstotkov takih, ki so rodile vsaj enega otroka.
Ti deleži pa se po podatkih statističnega urada s starostjo zelo spreminjajo. Med najstnicami so mame v Sloveniji zelo redke, med 20-letnicami je mamic dvajsetina žensk, med 24-letnicami že četrtina, pri 27-ih letih pa je polovica žensk rodila vsaj enega otroka. Pri 32 letih je brez otrok še petina žensk. Tako velik pa je približno tudi delež pri ženskah, starejših od 95 let, ki niso nikoli rodile. Delno je to tudi posledica številčnega nesorazmerja med spoloma, do katerega je prišlo zaradi prve svetovne vojne, v kateri je padlo veliko moških.
Demografska raziskovanja kažejo, da je bil delež žensk, rojenih ob koncu 19. stoletja, ki niso nikoli rodile, velik - po teh ocenah 20 odstotkov žensk ni imelo otrok. Ostale ženske pa so pogosto imele veliko otrok, celo 15 ali več. Z vsako naslednjo generacijo pa se je večal delež žensk, ki so rodile, in hkrati se je manjšalo število rojenih otrok. Za mlajše generacije je sicer značilno, da je sorazmerno majhen delež tistih žensk, ki niso rodile (sedem odstotkov za generacije 1957-1961), tiste, ki pa so, imajo v povprečju dva otroka.
V EU zaposlena več kot polovica mater
Na statističnem uradu so pripravili tudi primerjave s tujino. V Evropski uniji je bilo leta 2003 60 odstotkov delovno aktivnih mater med 20. in 49. letom, katerih otroci so mlajši od 12 let, matere pa so bile zaposlene za polni delovni čas. Slovenija je država z najvišjim deležem takih mater: stopnja delovne aktivnosti med tistimi, ki so delale več kot 30 ur tedensko, je bila 85 odstotkov. Na Malti je bila taka le vsaka četrta, na Madžarskem, v Španiji in Italiji pa vsaka druga delovno aktivna mama.
Zavetišča za pomoč v stiski
Trenutno sicer v Sloveniji deluje mreža materinskih domov in zavetišč, v kateri sodeluje 15 različnih organizacij, kjer lahko poiščejo pomoč ženske z otroki v stiski, od tega ji je pet ustanovljenih kot javni zavod, 10 pa je nevladnih organizacij. Mrežo nevladnih organizacij sestavlja osem materinskih domov in 13 zatočišč oziroma varnih hiš, ki so razpršene po celi Sloveniji. V materinskih domovih je 126 ležišč, v varnih hišah pa 188 ležišč za matere in otroke, žrtve nasilja. V Ljubljani pa deluje še krizni center društva Ženska svetovalnica s petimi ležišči. V omenjenih organizacijah je približno 60 zaposlenih, v programih pa sodelujejo tudi prostovoljci, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. V vseh regijah je trenutno na voljo že več kot 280 bivalnih enot.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.