Povsem konkretno: 16.841 Slovenk in Slovencev več čaka nad dopustno čakalno dobo, odkar je vajeti prevzela vlada Marjana Šarca, so poročali v sinočnji oddaji 24UR ZVEČER. Najdaljše čakalne dobe so na področju ortopedije, dermatologije, nevrologije, kardiologije in revmatologije.
Premier Marjan Šarec sicer številkam ne verjame, zdravstveni minister Aleš Šabeder pa je krivdo zvalil na svoj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer po njegovem ne znajo ali nočejo urediti podatkov o čakalnih dobah. A tam trdijo, da so njihovi podatki več kot 90-odstotno zanesljivi, kmalu pa bodo tudi 95-odstotno. In ti podatki so najmanj zaskrbljujoči.
Čakalne dobe na prvi pregled
Na dan 1. 12. 2019 so bile čakalne dobe na prvi pregled pod stopnjo nujnosti zelo hitro, ko bi morali biti bolniki obravnavani v 14 dneh, najbolj pereče na področju uroloških pregledov, je razvidno iz podatkov NIJZ. Bolniki so na prvi pregled v povprečju čakali 112 dni. Čakalna doba za prvi nevrološki pregled je bila 65 dni, za urološki pregled otroka pa 56 dni. Na kardiološki pregled se je povprečno čakalo 51, na dermatološki pa 46 dni.
Na napotnico pod stopnjo nujnosti hitro, ko morajo biti bolniki obravnavani v treh mesecih, se je na revmatološki pregled v začetku decembra v povprečju čakalo 251 dni, na urološki pregled otroka 136 dni, na nevrološki pregled 126 dni, na kardiološki pregled 125 dni na urološki pregled 122 dni.
449 dni za revmatološki pregled, 223 dni za urološki pregled otroka, 192 dni za kardiološki pregled in 183 dni za urološki pregled: to pa so povprečne čakalne dobe za bolnike z napotnico pod stopnjo nujnosti hitro, ki bi jih morali obravnavati v pol leta.
Največ čakajočih najdemo pri naslednjih ambulantah: - Ortopedski pregled: skupno število čakajočih na prvi pregled znaša 18.261, od tega jih 7.359 čaka pri stopnji nujnosti redno, 9.720 pri stopnji hitro in 1.182 pri stopnji zelo hitro. - Dermatološki pregled: skupno število čakajočih na prvi pregled znaša 17.045 od tega jih 8.492 čaka pri stopnji nujnosti redno, 7.321 pri stopnji hitro in 1.232 pri stopnji zelo hitro. - Kardiološki pregled: skupno število čakajočih na prvi pregled znaša 11.244, od tega jih 5.214 čaka pri stopnji nujnosti redno, 5.310 pri stopnji hitro in 720 pri stopnji zelo hitro. - Oromaksilofacialni pregled: skupno število čakajočih na prvi pregled znaša 8.538, od tega jih 5.838 čaka pri stopnji nujnosti redno, 2.570 pri stopnji hitro in 130 pri stopnji zelo hitro. - Nevrološki pregled: skupno število čakajočih na prvi pregled znaša 7.311, od tega jih 2.750 čaka pri stopnji nujnosti redno, 3.602 pri stopnji hitro in 959 pri stopnji zelo hitro. (Vir: NIJZ) |
Čakalne dobe za diagnostično-terapevtske storitve
Podatki so za november. Najdaljše čakalne dobe za diagnostično-terapevtske storitve za prve proste termine pri stopnji nujnosti zelo hitro so bile za žilne operacije (povprečno 417 dni), sklerozacijo krčnih žil (povprečno 200 dni), artodezo ramena (povprečno 92 dni), posege na hrbtenici zaradi vnetja (povprečno 92 dni) in magnetno resonanco možganskega žilja (povprečno 81 dni).
Največ bolnikov je novembra čakalo na elektromiografijo (8910), ultrazvok vratnih žil (8533), operacijo sive mrene (7447), operacijo krčnih žil (6586) in endoprotezo kolena (4633).
Najdlje so bolniki s stopnjo napotnice hitro čakali na ušesne operacije (povprečno 607 dni), funkcionalne estetske operacije nosu (povprečno 607 dni), lažje otorinolaringološke posege (povprečno 557 dni), posege na hrbtenici zaradi vnetja (povprečno 517 dni) in druge žilne operacije (povprečno 425 dni).
Še daljše so čakalne dobe pri stopnji redno. Povprečna čakalna doba za posege na hrbtenici je bila novembra 1522 dni, za osteosintezo cervikalne hrbtenice 783 dni, ušesne operacije 723 dni in 672 dni za operacijo hrbtenice - spondilodezo. Za operacijo nožnega palca je bilo v povprečju treba čakati 651 dni.
KOMENTARJI (109)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.