27 odstotkov bi jih znova živelo v Jugoslaviji

Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru so ustanovili raziskovalni center za raziskovanje postjugoslovanskih družb CEPYUS, ki se bo sistematično ukvarjal s primerjalnimi analizami političnih entitet, nastalih na območju nekdanje SFRJ.

Sodelavci oddelka za sociologijo so že pred ustanovitvijo centra izvedli dva raziskovalna projekta v okviru študentskih populacij iz držav nekdanje Jugoslavije. V okviru ustanavljanja centra pa so zbrali tudi podatke o nekaterih ključnih družboslovnih kazalcih za obravnavane družbe.

Slovenija ohranila prednost v razvitosti, a je ni povečala

Na podlagi preliminarnih analiz raziskovalci centra pod vodstvom profesorja Sergeja Flereta ugotavljajo, da je Slovenija v primerjavi z drugimi postjugoslovanskimi družbami skozi tranzicijsko obdobje ohranila svojo prednost v gospodarski razvitosti, merjeni z BDP na prebivalca, hkrati pa je ni občutneje povečala. Tranzicijsko obdobje je za Slovenijo primerjalno z drugimi družbami pomenilo precejšen odmik na širši ravni družbenih vrednot, so sporočili z mariborske univerze.

Iz zbranih podatkov je razvidno, da je Slovenija v krogu postjugoslovanskih družb ekonomsko najbolj razvita. Ob tem pa podatki o obsegu BDP na prebivalca za obdobje 1989–2008 kažejo, da je ohranila razvojne prednosti, ki jih je imela že v okviru SFRJ.

Religioznost Slovencev občutno upadla

Analize rezultatov anketnih raziskav kažejo, da je šla Slovenija izrazito svojo pot predvsem glede vrednot in stališč njenih prebivalcev. Slovenija je edina postjugoslovanska družba, ki v tranzicijskem obdobju ni zabeležila opazne rasti religioznosti. Po nekaterih podatkih je religioznost Slovencev v tem času celo občutno upadla.

V tranzicijskem obdobju je bila Slovenija hkrati najmanj tradicionalno usmerjena družba v regiji. Na ravni temeljnih vrednot je zanjo v primerjavi z drugimi postjugoslovanskimi državami skozi celotno obdobje tranzicije opazna tudi izrazita krepitev vrednot zasebne sfere, kot so družina, prijatelji in prosti čas, hkrati pa je usihal pomen vrednot javne sfere, kot sta politika in delo.

27 odstotkov bi jih znova živelo v Jugoslaviji

V lanski anketni raziskavi so raziskovalci centra študente iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik vprašali tudi, ali bi si želeli, da bi narodi nekdanje Jugoslavije znova zaživeli v skupni državi. Medtem ko je dobra polovica vprašanih izrazito proti, jih 27 odstotkov to idejo podpira. Razlike so med državami velike: povprečje pozitivnega vrednotenja nekdanje države se na lestvici od ena do pet giblje od 1,48 na Kosovu do 3,61 v BiH.